Appeal allowed; court quashes first instance judgment for procedural error regarding timely objection to harmful event.

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (v 1. in 3. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker se je vprašanje obstoja škodnega dogodka izpostavilo šele po prejemu izvedeniškega mnenja, je ugovor neobstoja škodnega dogodka pravočasen, saj ga tožena stranka pred tem ni mogla argumentirano ugovarjati (4. odst. 286. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano sodbo je toženi stranki naloženo, da je dolžna tožeči stranki plačati 4.000,00 EUR s pripadki in ji povrniti 3.365,82 EUR s pripadki. Višji tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo ZT d.d., L. Bistvo pritožbenih navedb je, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je do škodnega dogodka sploh prišlo. Napačno je ugotovilo, da je tožnik dokazal vzrok vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo. Odškodnina za telesne bolečine je previsoko odmerjena, odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je prisojena neutemeljeno.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da natančnega mesta prometne nezgode ni bilo možno ugotoviti. Pravilno je ugotovljeno, da med škodnim dogodkom in nastalo škodo obstaja vzročna zveza. Višina odmerjene odškodnine je izrazito pavšalno prerekana. Odškodnina ni bila priznana za trajno življenjsko aktivnost. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Za obstoj odškodninske obveznosti morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: obstoj škodnega dogodka, škoda, vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo ter odgovornost.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala obstoju vzročne zveze, na naroku dne 28.10.2004 in v pripravljalni vlogi z dne 29.11.2004, pa je prerekala tudi obstoj škodnega dogodka.

Ker se je vprašanje obstoja škodnega dogodka izpostavilo šele po prejemu izvedeniškega mnenja izvedenca Č., je ugovor neobstoja škodnega dogodka pravočasen, saj ga tožena stranka pred tem ni mogla argumentirano ugovarjati (4. odst. 286. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zmotno ugotavlja, da je tožena stranka ugovarjala le obstoju vzročne zveze, ostalih treh predpostavk odškodninske odgovornosti pa ni prerekala. Zaradi takšnega zmotnega izhodišča, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali se je škodni dogodek sploh zgodil ali ne. Sodba zato nima razlogov o odločilnem dejstvu. Podana je bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbi je bilo zato ugoditi, sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Zgolj v pojasnilo je navesti, da je bil ob prvem sojenju tožbeni zahtevek zavrnjen iz razloga neobstoja vzročne zveze. Neobstoj škodnega dogodka ni bil predmet prve sodbe in ne pritožbene obravnave.

8. Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti se prizna za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti. Začasno zmanjšana življenjska aktivnost se upošteva pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin, kot nevšečnost v času zdravljenja. Le izjemoma se lahko priznava odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tudi za začasno zmanjšano življenjsko aktivnost. Vprašanje je, ali je toženčeva začasna zmanjšana življenjska aktivnost podana v takšnem obsegu, intenzivnosti in trajanju, da mu pripada odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kot posebne oblike škode.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP.