Boundary dispute resolved by 1971 land registry agreement establishing stronger title over peaceful possession.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ker se je predlagatelj leta 1971 strinjal s potekom meje, kot je bila kasneje evidentirana v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, tako določena meja predstavlja okoliščino, na podlagi katere je mogoče mejo določiti po močnejši pravici.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parcelnima št. 1549/5 k.o. T. v lasti predlagatelja F. G., in parcelo 1549/9 k.o. T. v lasti nasprotnega udeleženca G. P.. Mejo je določilo po zadnji mirni posesti. Natančneje je meja opisana v izreku pod tč. I. izpodbijanega sklepa.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da ni točno stališče izpodbijanega sklepa, da je predlagatelj izkazal mirno posest le za 0,5 m širok pas zemljišča na hodniku, širokem 1 m, med obema stavbama. Res je, da je tja predlagatelj nalagal svoje predmete, po preostalem zemljišču pa je hodil. Nepravilno so povzete izpovedbe priče J. K. in E. N.. Sodišče ni upoštevalo listine iz leta 1973. Nasprotuje izpovedbi priče N.. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje med točkama C in D. Ta del ni bil pokrit šele pred štirimi leti. Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da je to starejšega datuma. Tudi iz posnetka iz leta 1988 je jasno razvidna terasa, ki poteka ob hiši predlagatelja v vzhodni strani, torej od točke C in D. To teraso je predlagatelj res imel prej nasuto s peskom in je šele pred šestimi leti postavil na ta del travne plošče, uporabljal pa jo je že prej. Del meje iz točke A do B pa v naravi predstavlja cesto, ki jo stranki uporabljata skupaj oziroma jo nasprotni udeleženec koristi kot dovozno pot do svoje hiše kot služnostno pot. V tem delu je v skladu z načelom pravičnosti treba mejo določiti ob zidu garaže.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialnopravno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna ter v skladu s 77. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

Pritožbeno sklicevanje na pričo E. N. ni odločilno, kot tudi ne, da sodišče prve stopnje te izpovedbe ni posebej ocenilo. Slednje je najprej povedal, da o stvari „pravzaprav ne ve povedati nič“. Torej že zato njegova izpovedba ne more biti odločilna. Sodišče druge stopnje tudi nima pomislekov zoper izpovedbo priče J. K.. Slednji je izpovedoval o dveh dogodkih izpred dvajsetih let. To pa ob upoštevanju vseh ostalih dokazov ne more imeti pomembnejše teže. Pravilna je tudi ocena izpovedbe priče Nereda kot tudi ostalih prič. Sicer pa je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi ugotovitve ob ogledu in ostale dokaze. Torej se ni oprlo le na izpovedbe prič. Opredelilo se je tudi do listine iz leta 1973. Sodišče druge stopnje te razloge sprejema in jih torej ni treba ponavljati. Kolikor gre za mejo med točkami C in D, je predlagatelj sam izpovedal, da je manjše travne plošče položil pred približno štirimi leti (list. št. 74), izpovedoval pa je, da je pred približno šestimi leti delal robnik na dvorišču, ko je premaknil trto. Pritožbeno sklicevanje na dokaze, ki jih je predložil predlagatelj (aerofotoposnetki iz leta 1988) ne more biti odločilno. Na to bi se predlagatelj lahko skliceval že v postopku na prvi stopnji. Tudi sicer pa pritožbeno sodišče nima pomislekov zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je mejo določilo po sredini med stavbama in nato tako mejo v ravni črti podaljšalo do točk A in D. Da je taka odločitev tudi sicer pravilna, kaže okoliščina, ki je pritožba ne izpodbija, sodišče prve stopnje pa ji je pripisalo le manjši pomen. Ugotovljeno je bilo namreč, da je leta 1971 nastala parcela 1549/5 s parcelacijo, zamejičenjem in ugotovitvijo katastrskega organa. Ugotovitev o poteku nove meje in označenje z betonskimi mejniki sta podpisala tudi tedanji lastnik parc. št. 1549/2 in lastnik novo nastale parcele F. G.. Parcela in potek nove meje sta bila evidentirana v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Parcelo 1549/5 je darovalec izročil po delilnem načrtu z dne 9.10.1971. Z drugimi besedami pa to pomeni, da je dokazana močnejša pravica nasprotnega udeleženca G. P. na spornem prostoru in sicer glede celotnega poteka meje, saj se je F. G. leta 1971 s potekom meje po sredini strinjal. Če je z leti začel uporabljati več, to ni odločilno.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 353. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.