Appeal dismissed; court upheld tax waiver denial despite incorrect statute citation as laws were substantively identical.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi ZST-1, kar je nepravilno, saj ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po ZST. Kljub temu je odločitev pravilna, saj se zakona vsebinsko v tem delu ne razlikujeta.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prave stopnje zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sklepa tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Poudarja, da nima denarnih sredstev za njihovo plačilo, saj je zelo slabega premoženjskega stanja. Prejema namreč le minimalno plačo, drugega premoženja nima, tako da ti dohodki ne zadoščajo za preživljanje. Dodatni izdatki mu nastajajo zaradi zdravstvenih težav, saj mora redno obiskovati psihiatra, kupovati pa mora tudi prehranska dopolnila in zdravila.

Pritožba ni utemeljena.

O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, 37/2008, v nadaljevanju ZST-1), kar je nepravilno, saj ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po Zakonu o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 20/2004, v nadaljevanju ZST).

ZST v 13. členu določa, da sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz prvega odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz prvega odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožnik nima preživninskih obveznosti. Iz predloženih dokazov izhaja, da prejema plačo v znesku 350,00 EUR (priloga B5), vendar pa drugi podatki v spisu pokažejo, da znaša njegova plača povprečno 655,00 EUR (priloga B2). Dejansko izplačilo je res nižje zaradi mesečnega odbitka v višini cca. 236 EUR na račun plačila sindikalne članarine in odplačevanja kredita. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da se kreditne obveznosti, ki temeljijo na prostovoljni pogodbeni podlagi, pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo. Iz izjave o premoženjskem stanju pritožnika še izhaja, da je lastnik osebnega vozila Megane. Glede na navedeno pa taksna obveznost v znesku 147,78 EUR, kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, ne predstavlja takšnega bremena, da ga toženec glede na svoje premoženjsko stanje ne bi zmogel plačati oziroma da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.

Do pritožnikovih navedb glede dodatnih stroškov zaradi zdravstvenih težav se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker te predstavljajo novoto, ki v pritožbenem postopku ni več dovoljena (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) in je zato neupoštevna.

Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks, je pravilna ne glede na to, da je uporabilo določilo ZST-1 namesto ZST, saj se vsebinsko v tem delu ne razlikujeta. Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodba pa ni obremenjena niti s kršitvami določb pravdnega postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.