Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 3363/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3363.2009 AI generated

Appeal dismissed; plaintiff failed to prove probable ownership of unregistered land parcel under land registry law.

Case Number VSL sklep I Cp 3363/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a request to complete the land register for an unregistered parcel. The plaintiffs argued they had purchased and used the land since 1968 due to a cadastral error, but failed to provide documentary evidence proving their ownership. The court held that under the Land Register Act, the applicant must prove probable ownership, which was not met by mere possession or speculation, warranting the rejection of the request.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 229. člen ZZK-1; 1. odstavek 146. člen ZZK-1: A request to complete the land register is rejected if the applicant fails to prove probable ownership of the unregistered parcel, as mere possession or lack of a title document does not satisfy the statutory burden of proof.

Keywords

AI generated
Land Register Act probable ownership unregistered parcel cadastral error burden of proof completion of register property rights

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 229. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
1. odstavek 146. člen ZZK-1
3. odstavek 146. člen ZZK-1
4. odstavek 229. člen ZZK-1
2. točka 3. odstavka 161. člen ZZK-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog udeležencev za dopolnitev zemljiške knjige s parcelo št. 1262/3 k.o. S..

Proti takšni odločitvi sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse formalno opredeljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sta obravnavano parcelo kupila pravna prednika predlagateljev in je od leta 1968 uživala. Predlagatelja parcelo uživata od leta 1990 zaradi napake pri parcelaciji, ki je nastala na Geodetski upravi v Kočevju, lastninsko stanje in št. parcele niso bili preneseni na zemljiško knjigo. Menita, da sta aktivno legitimirana, da predlagata ureditev stanja za navedeno parcelo. Sodišče bi moralo pozvati Geodetsko upravo, da ji uradno sporoči, kako je s parcelo. Poleg navedene parcele sta predlagatelja solastnika manjšega kompleksa parcel, ki jih tako kot navedeno parcelo v miru uživata.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 229. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se postopek dopolnitve zemljiške knjige začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico. Predlagatelja sta predlogu priložila ustrezno dokumentacijo organa, ki vodi kataster in ki je navedel, da je zemljiška parcela, ki je predmet tega postopka vpisana v kataster in da naj bi najverjetneje nastala iz parcele 1262/2 k.o. S., vendar je to zgolj domneva. Listina o nastanku obravnavane parcele namreč ne obstaja. Predlagatelja kljub dvakratnemu pozivu sodišča nista verjetno izkazala, da imata na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da nista izkazala upravičenosti za vložitev zemljiškoknjižnega predloga (1. odstavek 146. člena ZZK-1) in v skladu s 3. odstavkom 146. člena ZZK-1 zavrglo njun predlog. Predlagatelja ne moreta sanirati svoje procesne neaktivnosti v postopku pred sodiščem prve stopnje z dejanskimi navedbami šele v pritožbenem postopku. Ker predlagatelja nista verjetno izkazala, da imata na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico in ker tudi nista vpisana v katastru kot njena lastnika, na podlagi česar bi se presumirala verjetna izkazanost njune lastninske pravice (4. odstavek 229. člena ZZK-1), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je njun predlog zavrglo. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).