Land registry entry against co-owners allowed only with their written consent or court order.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal against a land registry entry made in favor of a single applicant. The co-owners of the disputed properties argued that the applicant failed to obtain the necessary written consent required for registering ownership in their shares. The court ruled that an entry against co-owners is invalid without their explicit written permission or a binding judicial decision, thereby invalidating the original entry and ordering its removal.
Legislator headnote
AI generated150. člen ZZK-1; Vpis lastninske pravice proti solastnikom je dovoljen le, če so ti izstavili zemljiškoknjižno dovolilo ali če sodna odločba učinkuje proti njim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru udeležencev ugodi, sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavi, predlog pa zavrne.
Dovoli se izbris opravljenih vpisov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
[JEDRO]
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma če sodna odločba ali odločba drugega organa, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Zemljiškoknjižni referent je predlogu A. C. za vpis lastninske pravice pri parcelah št. AA/2 in AA/9 k.o. Š., kjer je vpisana etažna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov podvložkov št. BB/1, BB/2, BB/3, BB/4, BB/5 in BB/7, v korist predlagatelja do celote, ugodil, pri čemer sta bili parceli izpisani iz vložka št. 1094 in vpisani v vložek št. 1302 te k.o.. Ugovor ostalih lastnikov podvložkov, poleg A.C. so to še K.Z., I.G., B.S. in B.Sl., zoper sklep, je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila in sklep potrdila.
Zoper sklep se udeleženci K.Z., I.G., B.S. in B.Sl., pritožujejo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavi, predlog za vpis pa zavrne. Navajajo, da Akt o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 14.1.2009 v zvezi z notarskim zapisom prodajne pogodbe z dne 12.1.2001, ne izpolnjuje pogojev za vpis lastninske pravice na predlagatelja pri spornih nepremičninah, do celote. Ta akt je sprejel in podpisal predlagatelj sam, udeleženci pri tem niso sodelovali, čeprav so solastniki obeh nepremičnin, niso torej podali vknjižbenega dovoljenja, na podlagi katerega bi bilo mogoče pri njihovih solastnih deležih vpisati lastninsko pravico v korist predlagatelja. Poudarjajo, da so s sklenitvijo pogodb, na podlagi katerih so postali lastniki stanovanj, postali tudi solastniki funkcionalnega zemljišča. Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno za tolmačenje določil pogodbe.
Pritožba je utemeljena.
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma če sodna odločba ali odločba drugega državnega organa, na podlagi katerega se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (1. odstavek 150. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). V času odločanja sodišča prve stopnje je bila vknjižena lastninska pravica pri parcelah št. AA/2 in AA/9 k.o. Š., v korist vsakokratnih lastnikov podvložkov: št. BB/1, last A.C., št. BB/2, last A.C., št. BB/3, last B.S. in B.Sl., vsakega do 1/2, št. BB/4, last I.G., št. BB/5, last K.Z. in št. BB/7, last A.C.. Da bi se v korist A.C. vknjižila lastninska pravica tudi pri solastninskih deležih B.S., B.Sl., I.G. in K.Z., bi te osebe morale izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v njegovo korist. Tega pa niso storile oziroma predlagatelj takšnega zemljiškoknjižnega dovolila skupaj z listino, ki bi dokazovala pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, ni predložil. Prav ima pritožba, da je izpodbijani vpis v nasprotju z osnovnimi načeli zemljiške knjige, pa tudi z ustavno pravico do varstva lastninske pravice, saj je nemogoče, da bi nekdo z enostransko izjavo zahteval, da se ga vpiše v zemljiško knjigo kot lastnika nepremičnine, ne da bi za to obstajalo zemljiškoknjižno dovolilo (in listina, ki bi dokazovala pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice) tistega, čigar pravica je že vpisana v zemljiški knjigi.
Ker torej ni bilo pogojev za vpis, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru udeležencev ugodilo, sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavilo, predlog za vpis lastninske pravice pa zavrnilo. Hkrati je odredilo izbris opravljenih vpisov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).