Appeal dismissed because the main judgment became final, ending the legal proceedings and extinguishing the appellant's interest. The appeal was rejected as inadmissible due to the finality of the first-instance judgment. The court held that the appeal lacked legal interest since the proceedings were concluded by the final judgment. The appeal was rejected as inadmissible because the main judgment had become final, ending the proceedings and removing the appellant's legal interest. The court ruled that the appeal was inadmissible since the proceedings were concluded by the final judgment, leaving no legal interest for the appellant. The appeal was dismissed because the main judgment became final, concluding the proceedings and eliminating the appellant's legal interest. The court determined the appeal was inadmissible as the proceedings were concluded by the final judgment, removing the appellant's legal interest. The appeal was rejected as inadmissible because the main judgment became final, ending the proceedings and extinguishing the appellant's legal interest. The court dismissed the appeal as inadmissible since the main judgment became final, concluding the proceedings and removing the appellant's legal interest.

Pritožba toženca se kot nedovoljena zavrže.

[JEDRO]

Ker je s pravnomočnostjo sodbe predmetni pravdni postopek končan, toženec ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o zavrženju njegovega predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v konkretni pravdni zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z dne 22. 6. 2012 izdano odločbo, s katero je hkrati izdalo sklep in sodbo na podlagi pripoznave, s sklepom odločilo, da se toženčev dne 11. 6. 2012 vložen predlog za podaljšanje roka zavrne in dne 20. 12. 2011 po elektronski vložen “predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča” zavrže. S sodbo na podlagi pripoznave je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 207906/2010 z dne 13. 1. 2011 ostane v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi, toženec pa je dolžan tožeči stranki plačati še znesek 24,94 EUR s pripadki, toženec pa je dolžan tožeči stranki povrniti v 8-dneh tudi pravdne stroške v znesku 10,00 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj s pripadki.

Zoper navedeno odločbo je pritožbo vložil toženec in s pritožbo izrecno izpodbijal le sklep sodišča prve stopnje. Uveljavljal je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v dopolnitev dokaznega postopka v zvezi s toženčevim predlogom z dne 20. 12. 2011.

Pritožba toženca ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo hkrati s sodbo na podlagi pripoznave, s katero je odločilo o celotnem tožbenem zahtevku tožnika. Sodba zajema odločitev o glavni stvari in o stranskih terjatvah. Sodbe na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje v dopustnem pritožbenem roku ni s pritožbo izpodbijala nobena pravdna stranka. Tako je ta postala pravnomočna 12. 7. 2012, ko je potekel 8-dnevni pritožbeni rok tožencu, kateremu je bila sodba kot zadnjemu vročena. Ker je s pravnomočnostjo sodbe predmetni pravdni postopek končan, toženec ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o zavrženju njegovega predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v konkretni pravdni zadevi oziroma s takšnim predlogom povezane zavrnitve toženčevega predloga za podaljšanje roka za popravo vloge. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo toženca na podlagi določbe člena 352 ZPP v zvezi s členom 366/I ZPP in 343/III ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Pritožbeno sodišče sicer pojasnjuje, da dejstvo dne 30. 10. 2012 objavljenega oklica začetka stečajnega postopka zoper toženca na predmetni postopek, ki je bil pravnomočno končan 12. 7. 2012, nima nobenega pravnega vpliva. Učinki uvedbe stečajnega postopka v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP se namreč lahko nanašajo le na pravdne postopke, ki še tečejo.