Appeal dismissed; financial hardship alone does not justify replacing fine with community service under ZP-1.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Storilec je dolžan plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

[JEDRO]

Prezadolženost storilca sama po sebi ne more biti razlog za ugoditev predlogu za nadomestitev globe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da kljub redni zaposlitvi zaradi stroškov, ki jih ima mesečno, včasih nima niti za preživetje in dejansko globe ne zmore poravnati. Zaposlen je pri podjetju S. d. o. o. S. K. in njegova mesečna neto plača znaša 820,77 EUR. Od tega ima odtegljaj izvršbe pri S. z. z. 236,48 EUR na mesec in posojila pri neodvisnem sindikatu 78,00 EUR mesečno. Stroškov za preživetje ima približno 160,00 EUR mesečno, prav tako pa ima izvršbo v višini 511,00 EUR pri podjetju T. M. in 200,00 EUR pri V. Zaradi mesečnih stroškov se je znašel v finančni stiski in globe za prekršek dejansko ne zmore plačati, zato prosi, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in mu omogoči nadomestitev globe z opravo dela v splošno korist.

Pritožba ni utemeljena.

Peti odstavek 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da lahko storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih zmožnosti za plačilo globe ne more plačati globe, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Iz spisovnega gradiva in obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje po prejemu storilčevega predloga za nadomestitev globe v skladu s tretjim odstavkom 202. c člena ZP-1 opravilo poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ter drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru in na podlagi takšnih poizvedb ugotovilo, da je storilec zaposlen in da po podatkih, sporočenih s strani podjetja, v katerem je zaposlen, znaša njegova povprečna mesečna neto plača za zadnje tri mesece 861,62 EUR neto ter da je storilec po podatkih U. e. S. K. lastnik vozila znamke R. T., reg. št. CE ..., poleg tega pa iz potrdila iz gospodinjske evidence na list. št. 15 spisa izhaja, da storilec v gospodinjstvu živi sam. Ob takšnih ugotovitvah je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče sprejelo pravilen zaključek, da je storilec globo v znesku 300,00 EUR glede na tako ugotovljene okoliščine zmožen plačati.

V zvezi s pritožbenimi navedbi, v katerih storilec pojasnjuje svoje mesečne odhodke, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj storilec v pritožbi ni verjetno izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, kar bi moral storiti v skladu s tretjim odstavkom 157. člena ZP-1. Storilec je sicer že v predlogu za nadomestitev globe navajal, da globe ni sposoben plačati zaradi zadolženosti in ker ima zablokiran transakcijski račun, vendar teh navedb o zadolženosti v predlogu ni konkretiziral, kar bi nedvomno lahko storil, saj so mu vsi podatki o mesečnih prihodkih in odhodkih bili znani že v času vložitve predloga za nadomestitev globe. Sicer pa je potrebno poudariti, da prezadolženost storilca sama po sebi ne more biti razlog za ugoditev predlogu za nadomestitev globe, saj se utemeljenost predloga za nadomestitev globe presoja po ugotovitvah o premoženjskem stanju storilca in njegovih zmožnosti za plačilo globe. Ker je glede na pojasnjeno prvostopenjsko sodišče, upoštevajoč v postopku ugotovljena dejstva sprejelo pravilno odločitev, je storilčeva pritožba neutemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.