Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 379/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.379.2012 AI generated

Supreme Court dismisses appeal for lack of severe consequences proof under Administrative Dispute Law.

Case Number Sklep X Ips 379/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's review of a tax court decision, ruling that the burden of proving severe consequences lies entirely with the applicant. The appellant failed to specify concrete negative impacts or justify why the tax enforcement measures constituted severe hardship. Consequently, the court determined the statutory condition for allowing the review was not met and dismissed the appeal.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 83. člen 2. odst. 3.; Review is not permitted unless the applicant proves severe consequences, which must be concretely specified and substantiated in every individual case.

Keywords

AI generated
administrative dispute law review admissibility severe consequences burden of proof tax enforcement supreme court review legal standing

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
Zakon o pravdnem postopku

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kočevje, št. DT 42913-08337/2011-1-05022-03 z dne 23. 5. 2011, s katerim je prvostopenjski davčni organ odločil, da se zoper revidenta opravi davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika iz naslova neplačane globe za prekršek in stroškov izvršbe v skupni višini 1.340,06 EUR. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo, št. DT 499-30-360/2011 z dne 13. 1. 2012, revidentovi pritožbi zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa delno ugodil, tako da je popravil datume izvršljivosti posameznih plačilnih nalogov, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident tega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, saj sploh ne navaja niti ne izkazuje, kakšne konkretne posledice naj bi zanj imela izpodbijana odločitev, zato po presoji Vrhovnega sodišča pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).