Supreme Court dismisses revision request regarding property rights transformation under ZPLP and ZLNDL laws.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlagatelj se ne strinja z nosilnim razlogom izpodbijane sodbe, da je v primeru razlastitve na podlagi ZPLP in na njegovi podlagi sprejetega Odloka o prenehanju lastninske pravice prejšnji lastnik do izdaje odločbe o izročitvi nepremičnine ohranil tisto pravico uporabe, ki se je po ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. Na s tem v zvezi zastavljena vprašanja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sodbi II Ips 96/2011.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta tožnika vsak do ½ solastnika nepremičnine parc. št. ... k.o. ... Ugotovilo je, da je bila navedena nepremičnina pravnemu predniku tožnikov odvzeta na podlagi Odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v zazidalnem območju Lucija II (v nadaljevanju Odlok). Na sporni nepremičnini je bila 6. 2. 1979 v zemljiški knjigi na podlagi citiranega predpisa vpisana družbena lastnina v uporabi Občine Piran, tako da se je slednja na sporni parceli vpisala kot lastnica po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL). Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (v nadaljevanju ZPLP, Ur. l. SRS, št. 19/76), na podlagi katerega je bil izdan tudi razlastitveni Odlok, je v 7. členu določal, da je prejšnji lastnik lahko uporabljal zemljišče, vse dokler ni pristojni občinski upravni organ izdal odločbe, s katero je odločil, da se zemljišče izroči občini. ZPLP je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ, Ur. l. SRS, št. 18/84). Ta je v prehodni določbi tudi za prejšnje lastnike, katerih zemljišča so prešla v družbeno lastnino na podlagi ZPLP, določil, da jim, dokler občinski upravni organ ne izda odločbe o izročitvi, pripada pravica do uporabe, če zemljišče ni bilo odvzeto. Konkretna nepremičnina pravnemu predniku tožnika ni bila nikoli odvzeta iz posesti in je stanje na parceli ves čas ostalo nespremenjeno, tožena stranka pa tudi ni dokazala, da bi kadarkoli izdala odločbo o izročitvi sporne parcele, zato je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožeča stranka dokazala svojo lastninsko pravico na sporni parceli. Pravni prednik tožeče stranke je pridobil pravico do uporabe na podlagi določb ZSZ in je do uveljavitve ZLNDL ni izgubil. Ta pravica uporabe pa se je z uveljavitvijo ZLNDL 25. 7. 1997 na podlagi določbe 3. člena po samem zakonu preoblikovala v lastninsko pravico.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. K razlogom sodbe sodišča prve stopnje je dodalo še, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na spornih nepremičninah.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja tri vprašanja:

kdo je imel po razglasitvi Odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v zazidalnem območju Lucija II, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na teh zemljiščih, na zemljiščih pravico uporabe;

kako je na to pravico vplival kasnejši Zakon o stavbnih zemljiščih in

kdo je nato postal lastnik teh nepremičnin na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.

Predlagatelj se ne strinja z nosilnim razlogom izpodbijane sodbe, da je v primeru razlastitve na podlagi ZPLP in na njegovi podlagi sprejetega Odloka o prenehanju lastninske pravice prejšnji lastnik do izdaje odločbe o izročitvi nepremičnine ohranil tisto pravico uporabe, ki se je po ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.

4. Na zastavljena vprašanja, ki izvirajo iz v bistvenih elementih identičnega dejanskega stanja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sodbi II Ips 96/2011. Revizija v citirani zadevi je bila dopuščena glede istih pravnih vprašanj, kot so zastavljena v tem predlogu. Na njih je revizijsko sodišče odgovorilo, in sicer tako, da pritrjuje odločitvi izpodbijane sodbe v tej zadevi.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367. a členu določa, da sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče revizijo dopusti med drugim tudi v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni ali pa ta ni enotna.

Ker v konkretnem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).