Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 276/2012 ECLI:SI:UPRS:2012:II.U.276.2012 AI generated

Free legal aid request dismissed because a final rejection decision already exists for the same case.

Case Number sodba II U 276/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court dismissed the plaintiff's lawsuit against the Organ for Free Legal Aid, which had rejected the request for free legal assistance. The plaintiff argued he deserved aid for a wrongful sale of his co-owned apartment, but the Organ had already issued a final rejection decision in the same matter. The court ruled that since the factual and legal circumstances had not changed, the Organ correctly refused the new request under the Administrative Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; 2. odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči: An application for free legal aid must be rejected if a final decision on the same matter has already been issued and the factual or legal basis of the request has not changed.

Keywords

AI generated
free legal aid administrative procedure final decision same matter rejection of request unchanged circumstances ZUP Article 129

Cited Legislation

AI generated
4. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku
2. odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči
1. odstavek 63. člena ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V isti upravni zadevi je že bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgel.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Organ za BPP odločil, da se zavrže tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v zadevi nezakonite prodaje stanovanja. V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi nezakonite prodaje stanovanja, katerega solastnik je bil. Vendar pa je bila prosilcu v isti zadevi in ob enakem stanju zadeve BPP enkrat že zavrnjena. Z odločbo št. BPP 156/2008-3 z dne 27. 5. 2008 mu je bila najprej dodeljena BPP za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Tam postavljena odvetnica je podala pravno mnenje, da ni nobene podlage za vložitev kakršnekoli tožbe za vrnitev solastniškega deleža stanovanja oziroma vrnitve ustreznega deleža kupnine, iztržene s prodajo solastniškega dela stanovanja. Kljub takemu (negativnemu) mnenju je prosilec potem vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in sprožitev postopkov zaradi vračila kupnine za predmetno stanovanje (vloga z dne 16. 7. 2008), ki pa je bila zavrnjena z odločbo št. BPP 156/2008-11 z dne 2. 9. 2008. Ker je torej bila v isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka pa se ni spremenilo, je organ za BPP, v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) prošnjo zavrgel.

Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja, da je bilo njegovo stanovanje skupaj z opremo prodano brez njegove vrednosti, sam pa je ostal na cesti. Vse kar si je v življenju zaslužil s pridnim delom, saj je bil redno zaposlen 28 let, je vložil v stanovanje in opremo in na koncu ostal brez vsega. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je po presoji sodišča v obravnavani zadevi upravičeno zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zato, ker je bilo o isti zadevi enkrat že odločeno odločbo opr. št. BPP 156/2008-11 z dne 2. 9. 2008, ko je bila njegova prošnja za odobritev BPP pravnomočno zavrnjena. Tožnik ne zatrjuje ali dokazuje, da bi se dejanske in pravne okoliščine zadeve v času od takratne odločitve o njegovi vlogi kakorkoli spremenile (kar bi edino lahko utemeljevalo ponovno obravnavo te iste zadeve).

Kot utemeljeno navaja že Organ za BPP, se v postopkih dodelitve BPP na podlagi določb drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) uporablja ZUP, ki v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Ker je Organ za BPP z izpodbijanim sklepom tožnikovo prošnjo upravičeno zavrgel, tožnikove navedbe o upravičenosti do BPP za odločitev v zadevi niso relevantne, saj do vsebinskega obravnavanja in odločanja o njegovi prošnji za dodelitev BPP sploh ni prišlo.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev Organa za BPP zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.