Appeal dismissed; service by door delivery void due to doubt; appeal filed late; execution appeal inadmissible.

Pritožba zoper sklep z dne 17.11.2009 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sklep z dne 24.2.2011 se zavrže.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.

Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.

[OBRAZLOŽITEV]

O pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2009

S sklepom z dne 17.11.2009 je odločeno, da se tožba zavrže. Sklep je vročevalec dne 24.11.2009 skušal vročiti I.F., ki je v tožbi označena kot zakonita zastopnica ml. tožnice (naslovnici) ali odraslemu članu njenega gospodinjstva. Pri tem ni bil uspešen, zato je tega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku 15. dni, v katerem je pisanje treba dvigniti. Iz vročevalčevega obvestila, ki je v spisu pripeto list. št. 32, je razvidno, naj bi bilo dne 10.12.2009 pisanje vrnjeno sodišču, ker naslovnica hišnega predalčnika nima. V spisu pisanja, ki naj bi bilo vrnjeno, ni, zato se pojavlja dvom, ali je bilo res vrnjeno sodišču. Dvom v pravilnost vročanja se pojavlja tudi zato, ker je vročevalec obvestilo dne 24.11.2009 pustil v hišnem predalčniku, čez 15 dni pa naj bi hišnega predalčnika ne bilo več; pri naslednjih vročanjih je vročevalec ponovno posredoval podatek, da hišni predalčnik obstaja. Tako izpolnjeno obvestilo o vročitvi ustvarja dvom, ali je je bila vročitev opravljena skladno s 142. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zaradi dvomov v pravilnost vročitve s 4. odstavkom 142. čl. ZPP predpisana fikcija vročitve ne more veljati. I. F. je sklep nedvomno prejela, saj se je zoper ta sklep pritožila, ni pa ugotovljivo, kdaj ga je prejela. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (6. odstavek 139. čl. ZPP). Pritožba je bila vložena dne 28.12.2009 neposredno na sodišču, kar je pravočasno, glede na to, da fikcije vročitve ni.

V dne 28.12.2009 vloženi pritožbi pritožnica – tožeča stranka – uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v obravnavanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je tožba dovoljena in pravočasno vložena. Sporna je terjatev in tudi sredstvo izvršbe, obstaja pa tudi namerno in očitno povzročanje nenadomestljive škode tožnici. Tožba je utemeljena in sodišče bi jo malo obravnavati ter o njej odločiti. Opozarja, da tudi o predlogu za izdajo začasne odredbe še ni bilo določeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je tožba iz 59. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih. V drugih primerih (ko torej vsebina ugovornega postopka niso na terjatev nanašajoča se sporna dejstva), tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni predvidena oz. dovoljena. Ker mora biti pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan, vložitev take tožbe, kot jo je vložila tožeča stranka, pa z ZIZ ni predvidena (2. odstavek 181. čl. ZPP), tožnica pravnega interesa za njeno vložitev nima in je tožba utemeljeno zavržena (274. čl. ZPP). Z vpogledom v izvršilni spis je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo, ali je tožnica v izvršilnem (ugovornem) postopku uveljavljala na terjatev nanašajoča se sporna dejstva, vsebino odločitve izvršilnega sodišča in njeno pravnomočnost – torej, ali ima tožeča stranka sploh možnost vložiti tožbo na podlagi 59. čl. ZIZ. Ugotovilo je, da ne, kar pomeni, da pri vloženi tožbi ne gre za nesklepčnost zaradi premalo ali nejasno substancirane tožbe (formalna nesklepčnost), zaradi katere bi bilo treba izvesti postopek po 108. čl. ZPP. Okoliščina, da dejstev sodišče ni ugotavljalo na podlagi ustnega obravnavanja (4. čl. ZPP), na odločitev ni vplivala, na kršitev iz 10. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker ugotovitvena tožba, kakršno je vložila tožnica, s posebnim predpisom ni predvidena, jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo. Prvostopenjska odločitev je zato potrjena (353. čl. ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 24.2.2011

S sklepom opr. št. III P 663/2009 z dne 24.2.2011 je bilo odločeno, da se ugovor tožeče stranke z dne 13.8.2010 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrže. Sklep je vročevalec dne 1.3.2011 skušal vročiti I. F., (naslovnici) ali odraslemu članu njenega gospodinjstva. Pri tem ni bil uspešen, zato je tega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku 15. dni, v katerem je pisanje treba dvigniti. Ker naslovnica pisanja v petnajstdnevnem roku ni dvignila, je vročevalec dne 17.3.2011 pisanje pustil v hišnem predalčniku. Skladno s 4. odstavkom 142. čl. ZPP se šteje, da je vročitev opravljena s potekom 15. dnevnega roka od puščenega obvestila, torej 16.3.2011 (fikcija vročitve). Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je iztekel dne 31.3.2011. Pritožba je bila vložena dne 1.4.2011 priporočeno na pošti, kar je po izteku pritožbenega roka in torej prepozno.

V pritožbi pritožnica (tožeča stranka) opozarja, da je bil sklep nepravilno vročan, ker ni bil poslan I. F. na naslov odvetniške pisarne, ampak na domači naslov. Sklep je bil poslan I. F., ki se je v tožbi deklarirala kot zakonita zastopnica mladoletne, dne 1.9.1993 rojene tožnice. V času vročanja izpodbijanega sklepa (marec 2011) tožnica še ni bila polnoletna in torej ni imela pravdne sposobnosti. Dne 13.8.2010 je bilo v spis predloženo tožničino pooblastilo odvetnici I.F., datirano z datumom 24.5.2010. Ker ob podpisu pooblastila tožnica še ni bila polnoletna in ni pojasnila razlogov za samostojno nastopanje v postopku, je sodišče ravnalo pravilno, da je v marcu 2011 izpodbijani sklep vročalo zakoniti zastopnici na naslov C. Na K. 54, I., ki ga je navedla v tožbi.

Dne 1.4.2011 vložena pritožba je prepozna (2. odstavek 343. čl. ZPP). Ker nepravočasne pritožbe ni zavrglo že prvostopenjsko sodišče, je to storilo pritožbeno sodišče (352. čl. ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

Ker pritožnica z nobeno od pritožb ni uspela, je odločeno, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).