Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 615/2012 ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.615.2012 AI generated

Upper court dismisses appeal where buyer's payment to agent counts as valid performance without written authorization.

Case Number VSL sodba I Cp 615/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the plaintiff's complaint against the first-instance judgment ordering the defendant to pay the purchase price. The defendant argued that paying the real estate agent without written authorization violated the law, while the court found the plaintiff had implicitly accepted this performance by signing the contract knowing the payment was made to the agent. Consequently, the court held that such performance remains valid under the Obligations Act even without explicit written consent.

Legislator headnote

AI generated

810. člen OZ; 280. člen OZ: Payment to a third party without written authorization is valid performance if the creditor subsequently accepts or utilizes it.

Keywords

AI generated
valid performance third party payment implicit acceptance Obligations Act real estate agent written authorization contractual obligation

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče RS II Ips 401/2009 z dne 10. 3. 2011
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za plačilo 35.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 5. 2008 dalje do plačila, tožeči stranki pa naložilo plačilo 1.670,88 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP) pritožuje tožnik. Meni, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj se ni opredelilo do njegovih obširnih navedb, podanih v prvi pripravljalni vlogi z dne 5. 4. 2011. Dodaja, da je sodišče napačno uporabilo določilo drugega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), saj v konkretnem primeru med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno, da toženec kupnino lahko izroči tretji osebi, nepremičninskemu posredniku S.. Drugi člen kupoprodajne pogodbe z dne 22. 3. 2008 namreč jasno določa, da bi moral toženec izročiti kupnino tožniku, in sicer v roku treh dni od dneva notarske overitve kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa do 30. 4. 2008. S plačilom tretji osebi (napačni osebi) tako obveznost toženca ni prenehala, zato mu slednji dolguje še celotno kupnino za prodano nepremičnino. Po njegovem mnenju je nadalje neutemeljen zaključek sodišča, da je tožnik s podpisom pogodbe pri notarju konkludentno odobril izročitev kupnine tretji osebi. Dodaja, da nepremičninski posrednik S. ni imel pisnega pooblastila za sprejem kupnine, čeprav bi ga v skladu z 810. členom OZ moral imeti. Ker je toženec izpolnil napačni osebi, ki ni bila pooblaščena za sprejem kupnine, njegova obveznost do tožnika ni prenehala.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo določi sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi takrat, kadar je opravljena tretjemu, če jo upnik pozneje odobri ali izkoristi (drugi odstavek 280. člena ZPP). V okviru postopka na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da med strankama ni sporno, da je tožnik prodajal, toženec pa nato kupil njegove nepremičnine s posredovanjem podjetja S. s.p. oziroma posrednika M. S.. Nadalje ni dvoma, da je toženec kupnino v znesku 31.500,00 EUR in aro v znesku 3.500,00 izročil posredniku S. in ne tožniku. Vprašanje, ki ostaja pa je, ali je mogoče takšno izpolnitev pogodbene obveznosti šteti za veljavno.

6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, in sicer da je tožnik s tem, ko ob podpisu kupoprodajne pogodbe pred notarjem od toženca ni zahteval izročitve kupnine, čeprav je vedel, da jo je slednji izročil nepremičninskemu posredniku, konkludentno odobril takšno izpolnitev obveznosti. Ob tem ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb iz tožnikove prve pripravljalne vloge z dne 13. 4. 2011, saj je ugotovilo, da je bila dejanska izpolnitev obveznosti drugačna od dogovorjene po kupoprodajni pogodbi. Sodišče je tako upoštevalo, da sta se stranki dogovorili, da bo celotna kupnina plačana v gotovini na roke prodajalcu v roku treh dni od dneva notarske overitve kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa do 30. 4. 2008, vendar je pravilno zaključilo, da je tožnik s tem, ko je podpisal pogodbo, čeprav je vedel, da je tožnik svojo obveznost izpolnil drugače, pristal na izpolnitev obveznosti po tretji osebi. Takšnega zaključka sodišča tako ne more omajati niti dejstvo, da posrednik ni imel izrecnega pisnega pooblastila za sprejem kupnine. 810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 401/2009 z dne 10. 3. 2011)

7. Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da toženčevo plačilo, na podlagi drugega odstavka 280 člena OZ, predstavlja veljavno izpolnitev obveznosti. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.