Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 716/2011 ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.716.2011 AI generated

Slovenian court dismisses partial inheritance renunciation, ruling it invalid and treating it as full acceptance.

Case Number VSL sklep II Cp 716/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment, which had accepted a partial renunciation of inheritance by the plaintiff. The plaintiff argued that a partial renunciation was invalid under the Inheritance Act, asserting his intent to accept the entire estate while other heirs took specific parcels. The court held that a renunciation of inheritance cannot be partial and must be treated as a full acceptance, thereby remanding the case for a new decision based on this corrected legal understanding.

Legislator headnote

AI generated

člen 136 ZD; Odpoved dediščini ne more biti delna in sodišče mora upoštevati takšno izjavo kot celotno sprejetje zapuščine.

Keywords

AI generated
renunciation of inheritance partial acceptance invalid Inheritance Act Slovenia appellate review estate distribution

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spadajo nepremičnine parc. št. 422/1, 422/2 in 651/32 k.o. X in za dediče razglasilo zapustničinega sina J. S. na nepremičnini 651/32 do ½, hči P. C. pri parcelah 422/1 in 422/2 do 1/3 ter pri parceli 651/32 do 1/6, zapustničino hči M. J. in V. B. v enakih deležih kot C. P..

2. Zoper tak sklep se pritožuje zapustničin sin J. S. iz vseh pritožbenih razlogov, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi J. S. navaja, da je sodišče nepravilno razumelo njegovo izjavo, saj je sprejel zapuščino prav tako odstopljena dedna deleža, na zapuščinski obravnavi je izrazil, da prejme parcelo 651/32 v last do celote v tem primeru pa bi parc. št. 422/1 in 422/2 prevzele ostale dedinje. Volja je bila sklenitev dednega dogovora za vse tri parcele. Sodišče je nepravilno uporabilo določbo člena 136 ZD, saj delna odpoved dedovanju nima učinka. B. S. se dedovanju ni odpovedala kot ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč je odstopila svoj dedni delež J. S..

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je zapustničin sin J. S. prejel zapuščino le v delu glede nepremičnine parc. št. 651/2, glede ostalih dveh nepremičnin pa se je odpovedal dedovanju. Volja dediča izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi in je neutemeljena pritožbena trditev, da je bila volja dediča drugačna. Sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo tako delno odpoved, saj je taka odpoved v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 136 Zakona o dedovanju kot utemeljeno opozarja pritožba. Odpoved dediščini po tej določbi ne more biti delna in sodišče take delne odpovedi ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot, da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 365, tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). V novem odločanju bo moralo sodišče odločiti o zapuščini brez upoštevanja dedne izjave pritožnika J..