Legislator Case Law & Legislation
VDSS sodba Psp 192/2012 ECLI:SI:VDSS:2012:PSP.192.2012 AI generated

Appeal dismissed; claimant capable of real estate rental business despite back pain and psychiatric symptoms.

Case Number VDSS sodba Psp 192/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's claim to establish temporary inability to work, upholding the first-instance judgment. The appellant argued that her doctors' reports were ignored, yet the court found she could continue her real estate rental business despite her back surgery and mild psychiatric symptoms. The court ruled that the medical evidence showed her condition did not prevent her from performing her specific job duties.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ); Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja: Temporary inability to work is primarily determined by the insured's health status relative to their specific occupation, and minor or treatable symptoms do not preclude work capability if the individual can perform their actual duties.

Keywords

AI generated
temporary inability to work real estate rental business back pain disability psychiatric symptoms medical evidence assessment occupational capacity appellate review standard

Cited Legislation

AI generated
353. člen ZPP
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
9/92 s spremembami) in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženke z dne 10. 12. 2010 in z dne 2. 11. 2010 in se ugotovi, da je bila začasno nezmožna za delo od 1. 11. 2010 do 7. 3. 2011.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica in v svoji pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ker niso bili dovolj upoštevani izvidi njenih lečečih zdravnikov psihiatra in ortopeda, ki sta jasno opisala njeno zdravstveno stanje. Mag. A.A. je na obravnavi v celoti opisal tožničin problem. Kljub težavam ni obiskovala svoje zdravnice, saj je ta dejala, da ji ne more pomagati, naj si poišče drugega zdravnika. Je pa obiskovala zdravnike, ki so imeli razumevanje za njeno bolezen. Sodbo, v kateri je veliko nepravilnosti, zavrača.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih navedb, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. V okviru tega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na takšno ugotovljeno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pred sodiščem tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 10. 12. 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 2. 11. 2010, s katero je ta odločil, da je tožnica od 1. 11. 2010 dalje zmožna za delo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica ima od 2. 9. 1996 dalje prijavljeno s.p. dejavnost oddaja nepremičnin v najem. Oddaja lokal B. v ... in njen prihodek je najemnina od lokala. Sama v njem že od leta 2006 ne dela popolnoma nič in je dejansko doma, ker ima težave s hrbtenico. Leta 1996 je bila operirana zaradi hernije disca, pri njej je sedaj stanje po operaciji (spinalni kanal je po CT-ju primerno širok, EMG odkriva blage kronične spremembe v mitomu L5 levo), podana je levostranska recidivantna lumboischialgija in degenerativne spremembe vratnega dela hrbtenice. Ob osebnem pregledu tožnice s strani sodnega izvedenca dr. A.B. je ugotovljena dobra gibljivost, izstopa le lažja peroneuspareza levega stopala ob sicer normalni hoji in spremenjen občutek po levi strani telesa. Pri tožnici gre za reaktivno pogojeno konverzivno in depresivno simptomatiko, ki je ob osebnem pregledu komaj nakazana in je terapevtsko obvladljiva. Ostale bolezni, lažji alergijski rinitis, prurigo, osteoporoza in lažje kronično vnetje ščitnice ne prispevajo k oceni delazmožnosti.

Navedeno zdravstveno stanje tožnice je sodišče prve stopnje pravilno primerjalo glede na njeno delo, ki ga opravlja, to je opravljanje s.p. dejavnosti oddaja nepremičnin v najem. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da bi tožnica glede na ugotovljeno zdravstveno stanje bila zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem.

Sodišče prve stopnje je kot materialni predpis pravilno uporabilo določila Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 30/03 – prečiščeno besedilo, s spremembami), ki med drugim določata, da je začasna nezmožnost za delo primarno pogojena z zdravstvenim stanjem zavarovanca, upoštevajoč delo, ki ga ta opravlja.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče premalo upoštevalo izpoved ortopeda A.A. in izvide psihiatra. Iz izpovedi ortopeda izhaja, da je ta upošteval kot tožničino delo delo natakarice v lokalu, ne pa dejavnost oddajanje nepremičnin v najem. Ortoped ji je v letu 2011 ob identičnem statusu odsvetoval le daljše sedenje, sklanjanje in dvigovanje težjih bremen. Konverzivna in depresivna simptomatika tožnice pa je bila pri osebnem pregledu sodnega izvedenca komaj nakazana in terapevtsko obvladljiva ter ne vpliva na njeno dejansko delo, gre za primarno oškodovanost na telesnem področju. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje oceni sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca, da je bilo v spornem obdobju tožničino zdravstveno stanje takšno, da je bila zmožna za delo oddajanje nepremičnin, kot tudi za delo natakarice z omejitvami. Takšnim ugotovitvam izvedenca glede tožničinega zdravstvenega stanja tožnica na glavni obravnavi dne 22. 3. 2012 ni nasprotovala.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.