Supreme Court dismisses appeal; employer termination review limited to justified reason when employee accepts new offer.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zakon za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, ko delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, sodno varstvo v zvezi s samo zakonitostjo odpovedi izrecno omejuje le na presojo obstoja utemeljenega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR). Glede na navedeno je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, v okviru tožnikovega tožbenega zahtevka svojo odločitev utemeljeno omejilo le na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu tožbenemu zahtevku za odpravo in razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugodilo tako, da je ugotovilo, da utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 3. 2010 ni obstajal in da je tožena stranka tožniku dolžna plačati odškodnino v višini razlike med plačo, kakršno je prejemal od 1. 4. 2010 dalje in plačo, dogovorjeno s predhodno pogodbo o zaposlitvi. Hkrati je ob ugotovitvi, da je tožnik sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere se delovno razmerje nadaljuje, zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožnika pozvati na delo na podlagi njegove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2004 in mu zagotoviti pravice iz delovnega razmerja na podlagi te pogodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu prvostopno sodbo potrdilo. Ob ugotovitvi, da je tožnik v zvezi s sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere je pri toženi stranki nadaljeval z delom, je presodilo, da je sodišče v okviru tožnikovega tožbenega zahtevka za razveljavitev oziroma odpravo odpovedi utemeljeno odločalo le o obstoju utemeljenega odpovednega razloga, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ni obstajal.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče v celoti odločati o tožnikovem tožbenem zahtevku, kot je bil le-ta oblikovan. Sicer pa vztraja, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki se je pri toženi stranki zaposlil na podlagi spremembe delodajalca. Ker je tožena stranka še leto po spremembi delodajalca morala tožniku zagotavljati ugodnejše pravice na podlagi njegove pogodbe o zaposlitvi, ki so izhajale iz Kolektivne pogodbe, ki je zavezovala tožnikovega prejšnjega delodajalca (predvsem pravico do višje plače), je po poteku tega obdobja tožniku tako v smislu ekonomskega kot organizacijskega razloga utemeljeno odpovedala njegovo dotedanjo pogodbo o zaposlitvi in mu ponudila v podpis novo pogodbo za ustrezno pri toženi stranki sistemizirano delovno mesto, za katero pa je res predvidena nižja plača.

4. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. V zvezi s pravno veljavnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sodno presojo le te Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) v tretjem odstavku 204. člena določa, da se sodna presoja odpovedi pogodbe o zaposlitvi nanaša na njeno zakonitost. Tako se tudi utemeljenost s strani tožnika postavljenega tožbenega zahtevka za odpravo ali razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem presoja z vidika zakonitosti odpovedi. Bistveni vsebinski element za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca, je obstoj utemeljenega odpovednega razloga (drugi odstavek 81. člena ter prvi in drugi odstavek 88. člena ZDR), katerega obstoj je tožnik v tožbi zanikal. Pri tem pa zakon za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, ko delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, sodno varstvo v zvezi s samo zakonitostjo odpovedi izrecno omejuje le na presojo obstoja utemeljenega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR).

8. Glede na navedeno je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, v okviru tožnikovega tožbenega zahtevka svojo odločitev utemeljeno omejilo le na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. Pravilno sodišče druge stopnje pri tem ugotavlja, da gre dejansko za ožjo presojo, ki pa je še vedno v obsegu s strani tožnika postavljenega tožbenega zahtevka in take zožene presoje tožnik ni izpodbijal. Glede na navedeno in ker je sodišče razloge za takšno presojo tudi izrecno obrazložilo, ni podana v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z odločitvijo o plačilu odškodnine tožena stranka v reviziji prekoračitve tožbenega zahtevka ni izrecno uveljavljala.

9. Revizijsko sodišče soglaša s presojo nižjih sodišč, da pri toženi stranki ni bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Zmotno tožena stranka šteje, da je bila zaradi zaposlitve tožnika na podlagi spremembe delodajalca na njegovo pogodbo o zaposlitvi vezana le eno leto. Na podlagi drugega odstavka 73. člena ZDR je v primeru spremembe delodajalca določen rok enega leta le glede spoštovanja pravic, ki neposredno izhajajo iz kolektivne pogodbe, ki je vezala delodajalca prenosnika. Delavčeva pogodba o zaposlitvi pa delodajalca prevzemnika v načelu veže brez časovne omejitve, oziroma dokler pri delodajalcu prevzemniku ne pride do sporazumne spremembe le te ali ne nastopijo zakoniti razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zgolj dejstvo, da je opredelitev tožnikovega dela v njegovi pogodbi o zaposlitvi nekoliko odstopala od opredelitve delovnih mest v toženkinem aktu o sistemizaciji in da je imel tožnik v pogodbi o zaposlitvi določeno višjo plačo od plač delavcev na primerljivih delovnih mestih pri toženi stranki, samo na sebi še ne pomeni utemeljenega poslovnega razloga za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Drugih spremenjenih okoliščin, ki bi se lahko štele za utemeljen poslovni razlog, pa sodišče ni ugotovilo in jih tožena stranka v bistvu tudi ni zatrjevala.

10. Glede na navedeno v reviziji zatrjevani razlogi za nezakonitost izpodbijane sodbe niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.