Court dismisses driver's license revocation appeal where seven penalty points were reached within the statutory three-year period.

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Storilec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V tem postopku ne gre za ponovno ugotavljanje odgovornosti storilca in tudi ne za izdajo novih odločb o prekršku, temveč le za preizkus pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Ker je storilec oba prekrška, za katera so mu bile s sodbama sodišča izrečene kazenske točke, storil z motornim vozilom kategorije C, s katero opravlja vožnjo kot osnovni poklic, določbe 5. odstavka 235. člena ZVCP-1 ni mogoče uporabiti.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu kot vozniku začetniku izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je z dvema pravnomočnima sodbama, ki sta navedeni v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, dosegel sedem kazenskih točk.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje storilec in navaja, da je poklicni voznik, zaradi česar je izguba vozniškega dovoljenja zanj nepredstavljiva izguba, česar si ne more privoščiti. Če bo izgubil vozniško dovoljenje, bo izgubil tudi službo, katero pa potrebuje za preživetje. Če se mu odvzame vozniško dovoljenje, bo pahnjen na socialno dno in s tem ne bo rešeno ničesar. Prosi, da se mu pusti dovoljenje, da bo lahko dalje opravljal delo poklicnega voznika. V nadaljevanju pritožbe uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje obeh prekrškov, za katera so mu bile izrečene kazenske točke, ki so podlaga za izrečeno prenehanje.

Pritožba ni utemeljena.

Določba četrtega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) predpisuje, da se posameznim vrstam voznikov izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu, če tako določa zakon, in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) v četrtem odstavku 235. člena določa, da se vozniku začetniku prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Storilec je dosegel sedem kazenskih točk, torej je dosegel tisto mejo, pri kateri se vozniku začetniku v skladu s prej navedenima določbama ZP-1 in ZVCP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedena sankcija je le posledica seštevka pravnomočno izrečenih kazenskih točk, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi storilec uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje obeh prekrškov. V tem postopku ne gre za ponovno ugotavljanje odgovornosti storilca in tudi ne za izdajo novih odločb o prekršku, temveč le za preizkus pravilnosti izdanega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko se preizkušajo le pogoji za izdajo sklepa, s katerim se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot posledica pred tem pravnomočno izrečenih kazenskih točk, torej le za preizkus pravilnosti seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu kot vozniku začetniku motornega vozila, ter presoja o tem, ali je storilec v tem svojstvu v zakonsko določenem času dosegel oziroma presegel sedem kazenskih točk. Ta presoja je bila v obravnavanem primeru pravilna, saj sta sodbi, s katerima je bilo storilcu skupaj izrečenih 7 kazenskih točk, postali pravnomočni 5. 1. 2008 in 6. 2. 2008, prekrška pa je storil 16. 5. 2006 in 21. 7. 2006, torej v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja, ki je bilo storilcu izdano 2005.

V konkretnem primeru tudi ni podlage za uporabo določbe petega odstavka 235. člena ZVCP-1, po kateri se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. Uporaba te določbe je namreč možna le, če imetnik vozniškega dovoljenja z vozilom te kategorije ne doseže ali preseže tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in če ne stori prekrška, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Ker je storilec oba prekrška, za katera so mu bile s sodbama okrajnega sodišča izrečene kazenske točke, storil z motornim vozilom C kategorije, torej z motornim vozilom kategorije, s katero opravlja, po lastnih navedbah, vožnjo kot osnovni poklic, te določbe ni mogoče uporabiti in ni mogoče iz izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izključiti vožnje motornih vozil C kategorije.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišča prve stopnje.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je dolžan v skladu z določbami 147. člena v zvezi z določbami od 143. do 146. člena ZP-1, v skladu z Zakonom o sodnih taksah in ustrezni taksni tarifi, plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki mu jo bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo sodišče prve stopnje.