Appeal allowed; first instance court dismissed jurisdiction objection due to failure to explain reasoning under ZPP-1.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Določbi 40. člena ZIZ, ki določa, da se predlogi za izvršbo v informacijskem sistemu lahko obdelujejo avtomatizirano, in 41. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti, predstavljata specialni določili v razmerju do 4. odstavka 69. člena ZPP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da bo po pravnomočnosti tega dela sklepa o zadevi odločalo krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh razlogov iz 1. odst. 338. člena ZPP. Višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi, priglaša pa tudi pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje vsebuje le navedbo, da je tožena stranka v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi sodišču predlagala, da zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju, in da se je zato sodišče izreklo za krajevno nepristojno na podlagi 1. odst. 22. člena ZPP.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je ugodilo ugovoru tožene stranke, in da izpodbijani sklep o vsebini odločitve, razvidne iz izreka, dejansko nima nobenih razlogov. Zaradi absolutne bistvene kršitve postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pri ponovnem odločanju o ugovoru krajevne nepristojnosti naj sodišče prve stopnje upošteva, da je tožeča stranka, ki je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložila po elektronski poti, v skladu z določbo 41. člena ZIZ v predlogu pravilno opozorila na med strankama dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani. V skladu z zakonsko zahtevo je označila kupoprodajno pogodbo št. 00094 kot listino o sporazumu o pristojnosti (glej predlog sklepa na list. 3). Napačna navedba stvarno pristojnega sodišča (Okrajnega namesto Okrožnega) na veljavnost dogovora o krajevni pristojnosti nima vpliva.

Z dejstvom, da se je tožeča stranka kot upnik v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi sklicevala na sklenjeni dogovor o krajevni pristojnosti, je bil dolžnik seznanjen s prejemom sklepa o izvršbi. V ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi ni zatrjeval morebitne neveljavnosti ali neobstoja takšnega dogovora, pač pa je upniku očital le formalno pomanjkljivost, ker listine s sporazumom o krajevni pristojnosti – kupoprodajne pogodbe št. 00094, ni predložil predlogu za izvršbo.

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je navedeno stališče tožene stranke zmotno. Določbi 40. člena ZIZ, ki določa, da se predlogi za izvršbo v informacijskem sistemu lahko obdelujejo avtomatizirano, in 41. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti, predstavljata specialni določili v razmerju do 4. odst. 69. člena ZPP-1, na katerega se je sklicevala tožena stranka. Vlaganje in obdelovanje predlogov za izvršbo po elektronski poti je avtomatizirano, in poteka izključno preko informacijskega sistema sodišča. Upnikom zato nikakršnih listin v materializirani obliki ni treba predložiti. Na s Pravilnikom o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 121/2007) predpisanih obrazcih so dolžni le označiti listino o dogovoru in vpisati sedež dogovorjenega sodišča, to pa je tožeča stranka v tem postopku tudi storila.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.