Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 339/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.339.2010 AI generated

Appeal dismissed; written contract validity rules do not mandate identical form for supplementary agreements.

Case Number VSL sodba I Cpg 339/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljane dismissed the appeal against a first-instance judgment regarding tax enforcement and costs. The appellant argued that Article 51 of the Obligations Act required supplementary agreements to share the same written form as the main contract, a claim the court rejected as unsupported by the statute. Furthermore, the court noted the appellant raised new arguments late in the proceedings and did not challenge the factual findings, which were protected from review due to the case's low value.

Legislator headnote

AI generated

51. člen OZ; 338. člen ZPP: The requirement for a written form in the main contract does not automatically extend to supplementary agreements unless the law explicitly mandates identical formalities for both.

Keywords

AI generated
Obligations Act written form requirement supplementary agreements appeal dismissal procedural novation small value dispute evidence assessment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

[JEDRO]

Zmotno je pritožbeno stališče, da določilo 51. člena OZ v primeru pisne pogodbe za veljavnost dodatnih dogovorov terja isto obliko. Kaj takega iz določila tega člena ne izhaja. Omenjeno pritožbeno stališče velja le v primeru, kadar zakon zahteva, da mora biti pogodba, sklenjena v pisni obliki, pisne oblike za veljavnost podjemne pogodbe pa zakon ne zahteva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dajatvenem in stroškovnem delu vzdržalo v veljavi (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke (2. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Izrecno uveljavlja pritožbeni razlog „bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom in 14. točko 2. odst. 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odst. 338.člena ZPP v zvezi s 341. členom ZPP“ ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev le-te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče v Ljubljani je o predmetni pritožbi odločilo po sodnici posameznici na podlagi določila 5. odst. 458. člena ZPP.

6. Pritožbeni očitek, da dokazna ocena prvostopnega sodišča ni prepričljiva oziroma da je zmotna in napačna, se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja s strani prvostopnega sodišča. Ker pa sodbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati (primerjaj 1. odst. 358. člena ZPP) se s to pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati. Na načelnem nivoju le ugotavlja, da ni veliko sodb, v katerih bi sodišče prve stopnje tako zvesto sledilo določilu 8. člena ZPP in tako izčrpno ocenilo izpovedi zaslišanih oseb, kot je to storilo v izpodbijani sodbi. Drugačno pritožbeno stališče, to je, da je sodišče prve stopnje zaradi neskrbne ocene posameznih izvedenih dokazov kršilo določilo 8. člena ZPP, na odločitev o pritožbi ne more imeti vpliva zato, ker je prvostopno sodbo, upoštevajoč vrednost spornega predmeta, možno izpodbijati le zaradi absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odst. 338. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj že citirano določilo 1. odst. 458. člena ZPP). Zato se pritožbeno sodišče do posameznih pritožbenih navedb, povezanih z uveljavljano relativno bistveno kršitvijo iz 1. odst. 339. člena ZPP, ne opredeljuje.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da določilo 51. člena OZ v primeru pisne pogodbe za veljavnost dodatnih dogovorov terja isto obliko. Kaj takega iz določila tega člena ne izhaja. Omenjeno pritožbeno stališče velja le v primeru, kadar zakon zahteva, da mora biti pogodba, sklenjena v pisni obliki (primerjaj 2. odst. 51. člena OZ), pisne oblike za veljavnost podjemne pogodbe pa zakon ne zahteva.

8. Tožena stranka šele v pritožbi navaja, da je prišlo med pravdnima stranka do nesporazuma glede predmeta obveznosti v smislu 16. člena OZ in šele v pritožbi navaja razloge za to svoje stališče. Ker pa ne pojasni, zakaj teh navedb, ki bi po njenem pripeljale do zavrnitve tožbenega zahtevka, ni podala že med postopkom pred sodiščem prve stopnje, gre za nedovoljene pritožbene novote v smislu 1. odst. 337. člena ZPP. Zato se tudi s temi pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določila 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.