Appeal allowed; labor court has jurisdiction when insurer sued as co-defendant in employer liability case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court issued a partial default judgment against the defendant insurer and ordered the payment of damages and costs. The defendant appealed, arguing the court lacked subject-matter jurisdiction and misapplied substantive law regarding the nature of the accident. The appellate court found the appeal justified because the insurer was sued as a co-defendant in a claim against the employer, making the labor court the proper forum under the Law on Work Injury Insurance.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 5. člena ZDSS-1; Kadar je zavarovalnica tožena kot sospornica v odškodninskem sporu zoper delodajalca, je stvarno pristojno delovno sodišče.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se delna zamudna sodba sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Kadar je zavarovalnica tožena kot sospornica v odškodninskem sporu zoper delodajalca, je stvarno pristojno delovno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Sodišče prve stopnje je izdalo delno zamudno sodbo in odločilo, da je drugotožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15-tih dni plačati znesek 4.800,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 200,00 EUR od 15.12.2007 dalje do plačila in od zneska 4.600,00 EUR od 5.11.2008 dalje do plačila. Drugotožena stranka pa je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti tudi 449,45 EUR pravdnih stroškov.
Zoper sodbo se je iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila drugotožena stranka A. K. D.. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, podredno pa, da sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne vse s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo postopek, ker je odločalo o zadevi, za katero ni stvarno pristojno, podani pa tudi niso pogoji za izdajo zamudne sodbe. Poleg očitka stvarne nepristojnosti sodišča tožena stranka tudi meni, da ji tožba ni bila pravilno vročena, saj je nima zabeležene v svoji evidenci. Glede same sporne zadeve pa pravi, da enostavni voziček na kolesih ne more biti nevarna stvar in zato za škodni dogodek tudi ne odgovorna pritožnica. Zahtevek je v nasprotju s splošno znanimi dejstvi. Sodišče bi ga lahko presojalo le po pravilih o krivdni odgovornosti in ne objektivni. Meni pa tudi, da sodišče ni upravičeno dosodilo odškodnine za strah, bolečine in nevšečnosti in tudi ne za zmanjšanje življenjske aktivnosti, če pa že, je odškodnina dosojena previsoko. Primerna bi bila odškodnina v višini 1.100,00 EUR. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških, zlasti v delu o stroških odškodninskega zahtevka, ki ga je tožeča stranka postavila pred vložitvijo tožbe.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba kot prvo in to utemeljeno očita sodišču, da je odločalo o zadevi za katero ni stvarno pristojno. Iz spisa namreč izhaja, da se je tožnik dne 6.8.2007 telesno poškodoval v delovni nezgodi pri drugotoženi stranki. Tožnik sedaj zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala kot posledica delovne nezgode od delodajalca – drugotožene stranke in od zavarovalnice pri kateri je imel ta zavarovano odgovornost. Kadar gre za tak primer torej, da je zavarovalnica tožena kot sospornica v odškodninskem sporu zoper delodajalca (2. odst. 5. čl. ZDSS-1), je stvarno pristojno delovno sodišče.
Ker je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodišče, jo je bilo razveljaviti, zadeva se vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek. To se bo moralo izreči o stvarni pristojnosti.
Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (1. odst. 360. čl. ZPP).