Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 1859/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.1859.2010 AI generated

Appeal dismissed; court upheld eviction order and back rent judgment despite tenant's financial hardship claim.

Case Number VSL sodba I Cp 1859/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court rejected the tenant's appeal against a first-instance judgment ordering eviction and payment of arrears. The tenant argued severe financial hardship and requested a stay of execution until debt repayment, while the landlord countered that security deposits are only released after vacating the property. The court ruled that financial difficulty does not justify overturning a lawful eviction order or delay enforcement, as the tenant remains responsible for fulfilling the judgment's terms.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 318. člen; 353. člen: A tenant's claim of financial hardship or inability to pay rent does not constitute grounds for setting aside a final eviction order or suspending enforcement of a judgment for arrears.

Keywords

AI generated
eviction order enforcement tenant financial hardship rent arrears judgment security deposit release stay of execution appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo zamudno sodbo, s katero je najprej odpovedalo toženi stranki najemno pogodbo št. … z dne 12.4.2005 za dvosobno stanovanje št. 3 v pritličju večstanovanjske stavbe na U. H. P. 34 v L. v skupni izmeri 49,81 m2 in kletjo v izmeri 1,40 m2. Odločilo je, da mora toženka stanovanje izprazniti in se iz njega izseliti ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Hkrati ji je naložilo, da mora tožeči stranki plačati zapadle obroke najemnine v znesku 6.679,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od različnih zneskov. Hkrati ji je naložilo, da mora plačati 1.187,52 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in kot bistveno navaja, da je v izjemno težkem materialnem položaju. Zapadla najemnina naj se izplača iz varščine, ki jo je položila na podlagi pogodbe o lastni udeležbi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Tožeči stranki je predlagala obročno odplačevanje dolga. V nekaj letih bi dolg lahko poravnala. Na sodišču ima kar nekaj pravnomočnih izvršb. Sodba naj se v delu, ki nalaga izpraznitev in izročitev stanovanja, začasno ustavi oziroma preloži, dokler popolnoma ne odplača dolga v dogovoru s tožečo stranko.

Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila in kot bistveno navedla, da se iz varščine ne more poplačati, kajti slednja se vrne po zapisniški predaji stanovanja ter poplačilu vseh zapadlih obveznosti. To pomeni, da se bo poračunanje lastne udeležbe in varščine opravilo šele potem, ko bo tožena stranka stanovanje izpraznila. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Toženka se sklicuje na slabo materialno stanje, vendar to ni razlog, zaradi katerega bi bila sodba napačna. V pritožbi ne navaja nič takega, kar bi kazalo na nepravilnost pri izdaji izpodbijane zamudne sodbe. Preizkus slednje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ni pokazal nobenih nepravilnosti. Sodba je tako izdana v skladu s 318. členom ZPP, kar je tudi sicer izčrpno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, zato ponavljanje ni potrebno.

To, kar navaja pritožnica, je lahko stvar razmerja med tožečo in toženo stranko. Od tožeče stranke je odvisno, kako bo ravnala na podlagi pravnomočne sodbe. Odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna in zakonita.

Tožeča stranka je zahtevala stroške odgovora na pritožbo, vendar to niso stroški, ki bi bili potrebni za pravdo, zato jih mora kriti sama (1. odstavek 155. člena ZPP).

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.