Legislator Case Law & Legislation
Sodba VIII Ips 85/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.85.2012 AI generated

Supreme Court dismisses appeal on termination of employment, ruling procedural defects do not bypass statute of limitations.

Case Number Sodba VIII Ips 85/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the employee's appeal against a final labor court decision regarding the termination of their employment contract. The employee argued that procedural flaws and lack of reasoning rendered the termination void, but the court found no specific grounds for invalidity under the Obligations Act. The court held that reformatting the claim to challenge procedural validity does not circumvent the statutory time limits for judicial protection established in prior rulings.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih; Zakon o pravdnem postopku: In a dispute over the termination of an employment relationship, an employee cannot bypass the statutory time limits for judicial protection by reformulating their claim to allege procedural invalidity of the termination decision.

Keywords

AI generated
termination of employment statute of limitations procedural invalidity labor court appeal supreme court review judicial protection reformatting claim

Cited Legislation

AI generated
86. člen Obligacijskega zakonika
341. člen Zakona o pravdnem postopku
15. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku
2. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
378. člen Zakona o pravdnem postopku
peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
83. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja

Cited Case Law

AI generated
VIII Ips 453/2007
Labor dispute partially allowed: court voids judgment for missing statute of limitations but dismisses pension difference claim due to insufficient value.
VIII Ips 149/2006
Supreme Court dismisses appeal on statute of limitations for insurance benefit purchase due to early retirement knowledge.
VDSS Pdp 1246/2005
2008, v zvezi s sodbo VDSS Pdp 1246/2005 z dne 6.
VIII Ips 241/2006
VIII Ips 241/2006, VII Ips 253/2006, VIII Ips 254/2006, VIII Ips 255/2006, itd.
VII Ips 253/2006
VIII Ips 241/2006, VII Ips 253/2006, VIII Ips 254/2006, VIII Ips 255/2006, itd.
VIII Ips 254/2006
VIII Ips 241/2006, VII Ips 253/2006, VIII Ips 254/2006, VIII Ips 255/2006, itd.
VIII Ips 255/2006
VIII Ips 241/2006, VII Ips 253/2006, VIII Ips 254/2006, VIII Ips 255/2006, itd.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

Zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 12. 2. 1998 (glede prenehanja delovnega razmerja) ob upoštevanju delovne zakonodaje ne pomeni, da bi delavec lahko z navidez drugačnim oblikovanjem zahtevka dejansko obšel prekluzivne roke za sodno varstvo oziroma, da bi to varstvo lahko uveljavljal tudi po pravnomočnosti teh sklepov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti sklepa tožene stranke z dne 12. 2. 1998. Ker tožnik ni konkretiziral, v čem naj bi bil napadeni sklep ničen, sodišče pa tudi sicer ni našlo razlogov za ničnost po 86. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je njegov zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je obrazložilo, da tožnik izpodbija ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 18. 2. 1998, ki ga je podpisal predsednik sveta, ki je bil za to pristojen po Statutu tožene stranke. Zoper ta sklep tožnik tudi ni ugovarjal. Delovno razmerje mu je prenehalo dne 18. 2. 1998, naslednjega dne pa se je predčasno upokojil. Tudi če bi sklep sprejel nepristojen organ, je to lahko le razlog za izpodbojnost sklepa; tožnik je zamudil prekluzivne roke, kot je ugotovilo že Vrhovno sodišče v odločbi VIII Ips 453/2007.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da odločba, ki jo izpodbija, ni bila sprejeta po veljavnem postopku, saj je bil za to pristojen direktor. S tem ko se je naslednji dan po izdaji sklepa upokojil, ne pomeni, da je molče priznal sklep tožene stranke. Sklep brez obrazložitve in ustreznega pravnega pouka je tudi ničen. Tožniku ni bila dana možnost pritožbe, zaradi česar je prišlo do kršitve materialnega prava (?) v smislu 341. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpodbijani sklep in razlogi sodbe so v nasprotju, kar predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Reviziji prilaga tudi lastne teze in naziranja za utemeljitev revizije.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga zavrženje revizije, saj vrednost spornega predmeta ne dosega vrednosti po ZPP, in ker ni mogoče govoriti o sporu glede prenehanja delovnega razmerja. Podrejeno predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizijsko sodišče je revizijo obravnavalo po vsebini, saj je očitno, da tožnik izpodbija sklep tožene stranke z dne 12. 2. 1998, ker naj bi mu po tem sklepu (2. točka) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da je postavil neustrezen zahtevek (za ugotovitev ničnosti sklepa; v tožbi pa govori tudi o odpravi sklepa) in da razen ugotovitve ničnosti ne zahteva še kaj drugega (reintegracije in reparacije). Gre torej za spor o prenehanju delovnega razmerja, v takšnem sporu pa je v skladu z določbo 2. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena že po zakonu.

8. Tožnik se ob uveljavljanju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sklicuje na nasprotje med listinami in drugimi dokazi ter zaključki sodišč prve in druge stopnje, vendar ne konkretizira, v čem naj bi to nasprotje obstajalo. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni smelo in moglo preizkusiti.

9. V zvezi z materialnopravno presojo tožnik niti ne izpodbija zaključka sodišča druge stopnje, da je (med drugim) zamudil prekluzivne roke za izpodbijanje oz. ugotovitev ničnosti navedenega sklepa, kar je ugotovilo in o tem odločilo že Vrhovno sodišče. To je v sodbi in sklepu VIII Ips 453/2007 z dne 26. 2. 2008 ugotovilo, da je prišlo do prenehanja delovnega razmerja tožnika že v letu 1998, tožnik pa bi moral glede na tedanjo zakonodajo (Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja – ZTPDR) zahtevati varstvo svojih pravic v za to določenem roku, ki ga je prekoračil že v letu 2003, ko je vložil tožbo v navedeni zadevi (1). V navedeni zadevi (VIII Ips 453/2007) je tožnik vložil tožbo z zahtevkom, da se ugotovi, da mu ni prenehalo delovno razmerje dne 18. 12. 1998 in da je trajalo vse do izpolnitve pogojev za upokojitev. Tudi sedanji zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 12. 2. 1998 (glede prenehanja delovnega razmerja) ob upoštevanju delovne zakonodaje ne pomeni, da bi delavec lahko z navidez drugačnim oblikovanjem zahtevka (za ugotovitev ničnosti sklepa delodajalca) dejansko obšel prekluzivne roke za sodno varstvo oziroma, da bi to varstvo lahko uveljavljal tudi po pravnomočnosti teh sklepov (2).

10. Glede na navedeno ugotovitev, ki jo revizija niti ne izpodbija, revizijsko sodišče ne odgovarja na ostale revizijske navedbe, saj za odločitev ne morejo biti bistvene (3).

11. V skladu s 378. členom ZPP je zato revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno. Ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v takšnem sporu pa delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice (peti odstavek 41. člena ZDSS-1), je revizijsko sodišče odločilo tudi, da tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

---.---

Op. št. (1): Tožnik je še pred tem zahteval tudi dokup delovne dobe, vendar je bil njegov zahtevek zavrnjen (sodba VS RS VIII Ips 149/2006 z dne 26. 2. 2008, v zvezi s sodbo VDSS Pdp 1246/2005 z dne 6. 10. 2005).

Op. št. (2): Tožnik se roku za varstvo pravic in za sodno varstvo zoper sklep delodajalca o njegovih pravicah in obveznostih ne more izogniti s sklicevanjem na uveljavljanje domnevne ničnosti ene od podlag za izdajo takšnega sklepa. Varstvo pravic delavcev in uveljavljanje le-teh pred sodiščem je v 83. členu ZTPDR posebej urejeno tudi v razmerju do uveljavljanja ničnosti po obligacijskih predpisih - glej npr. VIII Ips 241/2006, VII Ips 253/2006, VIII Ips 254/2006, VIII Ips 255/2006, itd.

Op. št. (3): Glede na navedeno je tudi nerazumljivo, zakaj je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku po vsebini.