Supreme Court dismisses review application because lower court correctly rejected an incomplete appeal lacking the plaintiff's signature.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker je o pravnem vprašanju, ki je sporno v konkretni zadevi, Vrhovno sodišče že odločilo in je izpodbijana odločitev s to odločitvijo skladna, pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 14. 4. 2011 vložila pritožbo. Sodišče prve stopnje je njeno pritožbo zavrglo, ker je odvetnica, ki jo je vložila po pooblastilu tožeče stranke, ni podpisala, pač pa je nanjo le odtisnila svoj žig; taka pritožba je po presoji prvostopenjskega sodišča nepopolna (drugi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ker je podpis pritožbe ena od njenih obveznih sestavin (4. točka 335. člena ZPP), v postopku s pritožbo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev oziroma popravo.

2. Tožeča stranka je zoper sklep o zavrženju pritožbe vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep o zavrženju potrdilo s sklicevanjem na procesna pravila, na katera se je oprlo že prvostopenjsko sodišče.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije in trdila, da je bila zmotno uporabljena določba 4. točke 335. člena ZPP, po kateri je podpis obvezna sestavina pritožbe, češ da zakon besedne zveze „podpis pritožnika“ ne opredeljuje določno oziroma ne zahteva, da mora biti v primeru, ko pritožbo vloži pooblaščeni odvetnik, podpis le-tega sestavljen iz žiga in iz lastnoročnega podpisa. Meni, da prav lastnoročnega podpisa zakon ne zahteva. Navedeno zakonsko določbo je treba razlagati na način, da zadošča le ena sestavina podpisa, to pa je žig. Zahteva po podpisu pritožnika je namreč v zakon vnesena zaradi zagotovitve prepoznavnosti pooblaščenca. Vsaka drugačna razlaga je arbitrarna in v nasprotju z namenom zakona in v nasprotju s pravico do pravnega sredstva, je neživljenjska in pretirano formalistična. Takšno skrajno neživljenjsko postopanje prvostopenjskega sodišča pa tudi v sklepu drugostopenjskega sodišča ni ustrezno argumentirano, zato je bila zagrešena procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršena je bila tudi pravica tožeče stranke do sodnega varstva (23. člen Ustave) zaradi formalnosti, ki ni v ničemer vplivala na prepoznavnost, jasnost ali možnost obravnavanja vloge.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Odločitev, zoper katero je bil vložen predlog za dopustitev revizije, je skladna z rešitvijo, ki jo je Vrhovno sodišče o spornem pravnem vprašanju že zavzelo: pritožba, ki ne vsebuje podpisa pritožnika, je nepopolna oziroma tako pomanjkljiva, da ni sposobna za vsebinsko obravnavanje in jo sodišče druge stopnje zavrže brez predhodnega postopanja po določbi 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.(1)

6. Ker je o pravnem vprašanju, ki je sporno v konkretni zadevi, Vrhovno sodišče že odločilo in je izpodbijana odločitev s to odločitvijo skladna, pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sklep III Ips 154/2009 z dne 23. 1. 2012.