Supreme Court allows appeal regarding real estate agent's tax advice liability and scope of activity.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the leave for appeal against the second-instance court's decision dismissing the real estate agent's liability claim. The agent argued that providing tax advice regarding investment valuations did not constitute negligent conduct under established case law. The court found the procedural conditions for appeal met, allowing the review of whether tax advice falls within the agent's statutory scope and if such advice was negligent.
Legislator headnote
AI generatedZakon o nepremičninskem posredovanju; Zakon o pravdnem postopku: The Supreme Court established that tax advice concerning investment valuations may constitute the scope of a real estate agent's activity and that providing such information does not automatically preclude liability for negligence if the agent failed to exercise due care.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pravilna odločitev, da svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi sodi v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika?
Ali je pravilna odločitev, da je bilo ravnanje nepremičninskega posrednika v konkretnem primeru nevestno in je zato podana njegova odškodninska odgovornost?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilna odločitev, da svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi sodi v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika?
2. Ali je pravilna odločitev, da je bilo ravnanje nepremičninskega posrednika v konkretnem primeru nevestno in je zato podana njegova odškodninska odgovornost?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je dolžna tožniku plačati 6.630,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odmerjene pravdne stroške. Navaja, da gre za odločitev o pravnih vprašanjih, glede katerih odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, poleg tega pa obstaja možnost, da se bo nadaljnja sodna praksa izoblikovala na podlagi nepravilne odločitve višjega sodišča.
Meni, da nepremičninskemu posredniku ni mogoče očitati, da je ravnal protipravno in niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 23. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki je glede na sodno prakso podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost (II Ips 776/2008 in II Ips 612/2008). Nasvet je nudil na podlagi preteklih izkušenj. DURS je pri odmeri davka že večkrat akceptiral cenitve investicij v nepremičnine, tokrat pa je spremenil svojo prakso in zahteval račune, ki pa jih tožnik ni imel oziroma jih ni hranil. Tudi tožnik je v zadevi odmere davka od dobička zatrjeval in dokazoval, da je odločitev davčnega urada nepravilna in da bi morali upoštevati cenitev obnovljene nepremičnine.
Gre očitno za mejen primer, v takih pa ne more obstajati odgovornost za „neuspešen“ davčni nasvet nepremičninskega posrednika. V zvezi z davčnim svetovanjem pri prodaji nepremičnine se je posrednik zavezal zgolj nuditi informacijo o višini davščin. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da informiranje kupca vozila o možnosti plačila preostanka kupnine za vozilo s finančnim leasingom in določena podpora kupcu pri zbiranju potrebne dokumentacije, ne predstavlja takšnega nedopustnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost prodajalca vozil (II Ips 47/2009), podobno kot je prodaja vozil povezana z informiranjem o možnosti plačila z leasingom, pa je posredovanje pri prodaji nepremičnin povezano z informiranjem o višini davščin.
Zato po oceni tožene stranke informiranje tožnika kot prodajalca nepremičnine o možnosti izogniti se plačilu davščin in določena podpora tožniku pri angažiranju izvedenca gradbene stroke ne predstavlja takšnega nedopustnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja: Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ravnanje nepremičninskega posrednika, ki upoštevajoč ustaljeno prakso DURS in odločitev tožnika o prodaji tržno nezanimive nepremičnine edini za nakup zainteresirani osebi pred potekom triletnega roka od prijave stalnega prebivališča svetuje pridobitev cenitve nepremičnine za ugotovitev vrednosti opravljenih investicij ter predložitev slednje ob prijavi davka od dobička iz naslova odsvojitve nepremičnine, pomeni nevestno ravnanje in s tem krivdno odgovornost? Ker je višje sodišče pritrdilo tudi presoji, da je podano zavarovalno kritje, ker svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi sodi v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika, predlaga dopustitev revizije tudi o vprašanju:
Ali je imelo sodišče dejansko in pravno podlago za ugotovitev, da svetovanje v zvezi z davčnimi obveznostmi sodi v okvir dejavnosti nepremičninskega posrednika? O tem namreč ne obstoji praksa Vrhovnega sodišča, gre pa za vprašanje, ki se bo v prihodnosti še pojavljalo v sporih, odgovor nanj pa je pomemben za ustalitev sodne prakse. Poudarja še, da je bila odločitev v sporu, v katerem je bila tožnica njegova žena za povrnitev polovice davka rešen ravno nasprotno.
2. Predlog je utemeljen.
3. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanj, ki sta oblikovani v izreku sklepa.