Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Ip 696/2012 ECLI:SI:VSLJ:2012:III.IP.696.2012 AI generated

Appeal dismissed; execution suspension does not pause statutory deadlines for seizure requests.

Case Number VSL sklep III Ip 696/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the creditor's appeal against a lower court's order to stop execution and deny further enforcement costs. The creditor argued that the three-month deadline for requesting a new seizure should have been paused during the execution suspension, but the court found no statutory basis for such a pause. The court ruled that since execution suspension is voluntary and not mandated by law, it does not affect the running of preclusive statutory deadlines, requiring the creditor to act within the original timeframe.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 88. člen; ZPP 165. člen: Execution suspension does not pause the running of statutory deadlines for enforcement actions because it is a voluntary measure, not a legal interruption of time.

Keywords

AI generated
execution suspension statutory deadlines seizure request enforcement costs preclusive period voluntary suspension execution stop

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL II Cpg 804/2005
sklepi VSL II Cpg 804/2005 in I Ip 288/2010 ter VSK I Ip 478/2007; glej tudi Komentar Zakona o izvršnom postupku, dr.
I Ip 288/2010
Appeal allowed: Court halts execution on property due to timely request for suspension by creditor.
VSK I Ip 478/2007
sklepi VSL II Cpg 804/2005 in I Ip 288/2010 ter VSK I Ip 478/2007; glej tudi Komentar Zakona o izvršnom postupku, dr.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja ZPP. Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov.

Upnik bi moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ne ugodi upnikovi zahtevi za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 121,64 EUR in za priznanje stroškov sestave vloge z dne 20. 10. 2011 ter ustavilo izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje izvršilnega postopka. Uveljavlja, da v času odloga izvršbe trimesečni rok iz 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni tekel, enako kot je to pri prekinitvi postopka. Nesporno pa je, da je 21. 4. 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem premičnih stvari dolžnika. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. ZIZ ne opredeljuje učinka odloga na tek rokov, je pa institut primerljiv institutu mirovanja postopka, kot ga ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Do odloga namreč pride po volji ene ali obeh strank, nikoli pa po samem zakonu ali po odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Zato odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Takšno je tudi večinsko stališče sodne prakse (1). Stališče, kot ga zastopa pritožnik, bi pomenilo, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe (sam ali s soglasjem dolžnika, odvisno od faze postopka), vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov.

5. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je trimesečni rok v skladu s prvim odstavkom 88. člena ZIZ pričel teči naslednji dan po neuspešnem poskusu rubeža (25. 3. 2010) in ker upnik v tem roku ni predlagal ponovne oprave rubeža (tega ne trdi niti v pritožbi), je nastopil pogoj za ustavitev izvršbe v skladu z drugim odstavkom istega člena. Upnik bi torej moral, ne glede na predlagani odlog izvršbe, pravočasno predlagati tudi opravo ponovnega rubeža, če naj bi se le-ta po izteku časa, za katerega je izvršba odložena, opravil.

6. Glede na navedeno je pravilna odločitev o ustavitvi izvršbe na dolžnikove premičnine, kot tudi, da priglašeni stroški za izvršbo niso bili potrebni, ker ni bilo zakonske podlage za opravo izvršilnega dejanja. Ker je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petem odstavku 38. člena ZIZ.

(1) Prim. sklepi VSL II Cpg 804/2005 in I Ip 288/2010 ter VSK I Ip 478/2007; glej tudi Komentar Zakona o izvršnom postupku, dr. Borivoj Starović, 1991, k 64. členu, str. 229