Appeal dismissed: Waiver of inheritance in a concluded probate process does not apply to later-found property.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's additional ruling on inheritance regarding newly discovered land. The appellant argued that the deceased's entire farm, including the disputed parcel, had been inherited, yet the probate court had overlooked this property when issuing the initial decree. The court ruled that a waiver of inheritance expressed in a finalized probate proceeding constitutes a relinquishment of rights only over known estate assets, thereby having no legal effect on subsequently discovered property.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev; Zakon o pravdnem postopku: A waiver of inheritance declared in a concluded probate proceeding regarding known estate assets does not produce legal effects on subsequently discovered property.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Odpoved dediščini v korist znanega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Takšna izjava o odpovedi dediščini dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku nima pravnih učinkov na pozneje najdeno premoženje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo; da sta dediča naknadno najdene zapuščine parc. št. 1429/2 k. o. X V. B. do 5/6 in I. U. do 1/6 (točka 1) in po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpisalo lastninsko pravico na nepremičnini na ime dedičev (točka 2).
2. Dedič V. B. (1) v pritožbi navaja, da je prevzel celotno kmetijo po pokojnem očetu A. B.. S takšno odločitvijo sta se strinjala mati Š. B. in sestra I. Č.. Sodišče je pri izdaji sklepa o dedovanju z dne 15. 3. 1989 spregledalo, da spada v zapuščino tudi travnik parc. št. 1429/2 k. o. X (2). Lastnik celotne kmetije je bil pokojni oče, pritožnik je podedoval celotno kmetijo, zato je tudi edini dedič nepremičnine, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v ročno vodeno zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Domžalah in poizvedb pri Upravni enoti Domžale pravilno ugotovilo, da nepremičnina ni del zaščitene kmetije. Zapuščinsko sodišče pri izdaji sklepa o dedovanju z dne 15. 3. 1989 ni zajelo sporne nepremičnine, ker se ob izdaji sklepa ni vedelo, da obstaja. Iz zapuščinskega spisa izhaja, da dediči niso zatrjevali, da v zapuščino spada sporna nepremičnina, zapuščinsko sodišče pa tudi ni razpolagalo z nobeno listino, na podlagi katere bi lahko vedelo, da v zapuščino spada tudi ta nepremičnina. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da bi moralo zapuščinsko sodišče že v sklepu o dedovanju z dne 15. 3. 1989 zajeti nepremičnino in da zaradi napake zapuščinskega sodišča nepremičnina ni bila predmet dedovanja po (prvem) sklepu o dedovanju.
5. Ker sporna nepremičnina ni del zaščitene kmetije in ker gre za pozneje najdeno premoženje nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju in ne na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Odpoved dediščini v korist znanega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju, zato izjava I. Č. iz sklepa o dedovanju z dne 15. 3. 1989, da se odpoveduje dedovanju v korist brata V. B., nima pravnih učinkov za pozneje najdeno premoženje. Takšna izjava o odpovedi dediščini dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, nima pravnih učinkov na pozneje najdeno premoženje.
6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (3) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
(2) V nadaljevanju nepremičnina.
(3) V nadaljevanju ZPP.