Administrative court dismisses lawsuit challenging a tax warning notice as non-appealable fact record.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Opomin pred začetkom davčne izvršbe ni odločba v smislu ZUP, prav tako se z opominom ne posega v pravice, pravne koristi ali obveznosti stranke, ampak predstavlja listino o dejstvih, o katerih davčni organ vodi uradno evidenco. Zoper opomin ni dovoljena pritožba, pritožnik pa lahko pritožbo vloži zoper sklep o davčni izvršbi, s katerim davčni organ zoper njega začne davčno izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom, št. DT 42913-126/2011-(07083-03) z dne 31. 1. 2011 je prvostopni organ odločil, da se pritožba davčnega zavezanca A.A. (tožnika v tem sporu) zoper opomin pred začetkom davčne izvršbe, št. DT 42913-7000/2011-868 07083-03 z dne 12. 1. 2011, zavrže. V obrazložitvi navaja, da je v skladu z 229. in 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pritožba mogoča le zoper upravni akt, to je odločbo ali sklep. V obravnavani zadevi se je pritožnik pritožil na opomin iz razloga, ker dolg ne obstaja v celotnem znesku po opominu številka DT 42913-7000/2011-868 07083-03 z dne 12. 1. 2011. Opomin kot tak ni upravni akt, zoper katerega bi bila možna pritožba, saj z njim ni odločeno o nobeni zavezančevi pravici ali obveznosti.

Glede na navedeno je odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka sklepa.

Navedeno odločitev prvostopnega organa je potrdila pritožbena odločba, ki še navaja:

V obravnavanem primeru je treba (pri)tožniku še pojasniti, da je organ prve stopnje pritožniku izdal opomin pred začetkom davčne izvršbe št. DT 42913-7000/2011-00868 07083-03, z dne 12. 1. 2011. Navedeni opomin pa ni odločba v smislu ZUP, prav tako se z opominom ne posega v pravice, pravne koristi ali obveznosti stranke, ampak predstavlja listino o dejstvih o katerih davčni organ vodi uradno evidenco. Zoper opomin ni dovoljena pritožba, pritožnik lahko pritožbo vloži zoper sklep o davčni izvršbi, s katerimi davčni organ začne zoper dolžnika davčno izvršbo.

Tožnik vlaga tožbo, v kateri smiselno uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, ter nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je izterjava ugasnila na drug način, začeta s sklepom št. DT 42913-09573/2011-0702-07 z dne 15. 2. 2011 na tožnikova sredstva pri bankah, z izvršbo v znesku 1.439,88 EUR. Ta je neupravičena, ker je ugasnila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju, Oddelek za prekrške, št. 114/2010 z dne 6. 7. 2010 in tudi sklepa istega sodišča, št. U 115/2010, št. 116/2010 istega dne in sklepa istega sodišča št. 117/2010 istega dne kot vse to 6. 7. 2010. Klub temu je tožena stranka nadalje izdajal sklep št. DT 42913-09573/2011-3-07083-03 z dne 10. 3. 2011, s katerim je znesek 1.439,88 EUR utesnila na znesek globe v višini 1.259,02 EUR, prav tako na nedovoljeno izvršbo po vpogledu na štiri sklepe citiranega sodišča. Ker je kot tožnik vložil pritožbo, je drugostopenjski upravni postopek zavrnil njegovo pritožbo z odločbo, št. DT-499-30-108/2011-2 z dne 26. 9. 2011, ker ni upošteval niti sklepa tožene stranke z dne 31. 1. 2011 in tudi ne z dne 15. 2. 2011. Ta blokirani tekoči račun pri banki B., pri kateri mu je bila nakazana denarna socialne pomoč, je po 28. 2. 2011 celo ukinjen in je brez prejemkov in prihrankov. Predlaga, da sodišče izreče ničnost aktov iz strani tožene stranke, ker se z njimi kršijo njegove pravice.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je v obravnavanem primeru presojalo na podlagi določbe 2. alinee drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) po sodniku posamezniku, glede na to, da se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

Tožba ni utemeljena.

Prvostopenjski upravni organ, katerega odločitev je potrdila tožena stranka, je v obravnavanem primeru na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vse, v tožbi izdane upravne akte, glede na to, da se v tem postopku presoja zgolj zakonitost upravnega akta prve stopnje o zavrženju pritožbe kot neutemeljene zoper opomin pred začetkom davčne izvršbe, št. DT 42913-7000/2011-00868 07083-03 z dne 12. 1. 2011. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vse, v tožbi navedene upravne akte in zatrjevanje o nepravilnosti ravnanja obeh upravnih organov oziroma kršitve pravil postopka, so tako brez pravne podlage in ne morejo vplivati na drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je izpodbijani upravni akt pravile in je na zakonu utemeljen.