Appeal dismissed because plaintiff failed to specify value for each claim separately as required by law.

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 84,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je v tožbi uveljavljala več zahtevkov. S prvim je zahtevala, da sodišče ugotovi ničnost prodajne pogodbe in naloži tožencu izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist. Utemeljevala ga je s trditvami, da je toženec izkoristil njeno stisko in pridobil del hiše za 4.000.000 SIT. Z drugim (oblikovalnim) zahtevkom, ki ga je uveljavljala kot podrejenega, je zahtevala, da sodišče prodajno pogodbo razveže in naloži tožencu izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist. Drugi zahtevek je utemeljevala s trditvami, da je tožencu prodala nepremičnino za 23.000.000 SIT, ta pa celotne kupnine kljub pozivu ni plačal; da je njen poziv k plačilu kupnine šteti „kot prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve“; da je odstopila od pogodbe; da naj sodišče glede na njen odstop ugotovi, da je pogodba razvezana. V tožbi je označila zgolj eno vrednost spornega predmeta (95.977,30 EUR). Tekom postopka je s temi zahtevki kumulirala (kot drugi podrejeni) še zahtevek izbrisne tožbe (primerjaj list. št. 53 in 74).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek (ugotovitev ničnosti in izstavitev zemljiškoknjižne listine), tožnica pa odločitve o tem zahtevku ni izpodbijala s pritožbo. V nadaljevanju postopka je svoje zahtevke preformulirala tako, da je primarno zahtevala ugotovitev, da je pogodba z dnem 20. 4. 2005 razdrta, podrejeno pa, da se razveže, in izstavitev zemljiškoknjižne listine oziroma podrejeno neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Vrednosti spornega ugotovitvenega zahtevka ni navedla.

3. V vnovičnem sojenju je sodišče prve stopnje (v delu, pomembnem za revizijo) zavrnilo tako ugotovitveni zahtevek, da je pogodba razdrta, kot oblikovalni zahtevek, da se pogodba razveže, kot tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine in zahtevek izbrisne tožbe.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnica revizijo, s katero izpodbija odločitvi o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega zahtevka. Iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju obrazložitve, revizijsko sodišče podrobneje ne povzema vsebine njene revizije.

6. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in primarno predlaga njeno zavrženje. Vrednost spornega predmeta, kot jo je tožnica označila v tožbi, je nediferencirana in lahko velja le za primarni zahtevek iz tožbe. Prav tako ni vrednosti spornega predmeta opredelila ob spremembah tožbe.

7. Revizija ni dovoljena.

8. Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožeča stranka v skladu z določbo drugega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/1999, v nadaljevanju ZPP) to vrednost navesti že v tožbi. Če uveljavlja več tožbenih zahtevkov, ki imajo različno podlago (objektivna kumulacija), se na podlagi določbe drugega odstavka 41. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 39. člena ZPP pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

9. Tožnica je v tožbi sicer navedla vrednost spornega predmeta (95.977,30 EUR), vendar nediferencirano, skupno za (prvotno) primarni in podrejeni zahtevek. Taka navedba zato ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od zahtevkov. Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča se v takšnih primerih šteje, da je vrednost spornega predmeta navedena le za primarni zahtevek, ne pa tudi za podrejenega. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta tako v tožbi (glede oblikovalnega zahtevka) kot ob spremembi tožbe (glede ugotovitvenega zahtevka) pa ima za posledico nedovoljenost revizije. Vrhovno sodišče jo je zato s sklepom zavrglo (377. člen ZPP).

10. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in priglasila stroške upoštevaje vrednost spornega predmeta iz tožbe (95.977,30 EUR). Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče kot vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife (Ur. l. RS št.

67/2003

), ki jo je treba upoštevati glede na v letu 2007 vloženo tožbo (primerjaj 41. člen Zakon o odvetniški tarifi, Ur. l. RS št.

67/2008

). Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožencu njegove revizijske stroške v znesku 84,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (prvi odstavek 165. člena ZPP).