Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 169/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:II.DOR.169.2012 AI generated

Supreme Court dismisses appeal admissibility request due to insufficient valuation data under ZPP Article 377.

Case Number Sklep II DoR 169/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file an appeal against a second-instance decision regarding property rights. The applicant claimed the disputed subject matter exceeded the 2,000 EUR threshold required for admissibility but failed to provide specific valuation data distinguishing between the plaintiff's and defendant's claims. Consequently, the court could not verify if the monetary value met the statutory minimum, leading to the dismissal of the request under Article 377 of the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Article 367, paragraphs 2 and 4 of the Code of Civil Procedure; Article 377 of the Code of Civil Procedure: The Supreme Court may permit an appeal only if the value of the disputed subject matter exceeds 2,000 EUR and does not exceed 40,000 EUR, and the burden of proving these formal conditions lies with the applicant, who must provide precise valuation data for each claim.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure appeal admissibility valuation threshold property rights dispute burden of proof supreme court review formal conditions

Cited Legislation

AI generated
Article 367, paragraphs 2 and 4 of the Code of Civil Procedure
Article 377 of the Code of Civil Procedure

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Na podlagi navedenih podatkov Vrhovno sodišče ne more ugotoviti, ali vrednost izpodbijane odločitve presega 2.000 EUR. Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, predlagateljica pa predloga tudi ne more več pravočasno dopolniti, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik lastnik parcele 344/4 k.o. ... in dislociranega njivskega dela parcele 342/1 k.o. ... Zavrnilo je del tožbenega zahtevka proti prvi toženki na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis tožnikove lastninske pravice pri parc. št. 344/4 k.o. ... in proti obema toženkama za izdajo soglasja za parcelacijo parc. št. 342/1 k.o. ... in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine od obeh toženk za vpis tožnikove lastninske pravice pri novi parceli. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je toženec F. Š. dolžan tožnici S. S. izročiti v neposredno posest nepremičnine parc. št. 344/4 in 342/1 k.o. ... ter ji povrniti pravdne stroške. Odločilo je, da sta toženki dolžni povrniti tožniku odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi prve toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo v ugotovitvi, da je tožnik lastnik dislociranega njivskega dela parcele 342/1 k.o. ... in v delu, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi za izročitev te nepremičnine v neposredno posest tožnice po nasprotni tožbi kot tudi v stroškovni odločitvi. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem obsegu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločitev o stroških pritožbenega sodišča je pridržalo za končno odločbo.

3. Proti zavrnilnemu delu sodbe pritožbenega sodišča je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je mogoče priposestvovati nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Trdi, da glede tega vprašanja obstajata dve diametralno nasprotni odločbi Višjega sodišča v Mariboru in da prakse Vrhovnega sodišča ni.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR in če ne presega 40.000 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev predloga za dopustitev revizije je na predlagatelju, saj sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (prim. sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 165/2011 z dne 14. 7. 2011 in II DoR 421/2011 z dne 21. 1. 2012).

6. Iz listin, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, izhaja, da tožnik proti prvi toženki uveljavlja zahtevek na ugotovitev, da je lastnik parcele 344/4 k.o. V. in da mu je prva toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis njegove lastninske pravice pri tej parceli. Proti obema toženkama pa uveljavlja zahtevek na ugotovitev, da je lastnik tudi dislociranega njivskega dela parcele 342/1 k.o. ... ter da sta mu toženki dolžni izdati soglasje za parcelacijo te parcele in mu izstaviti ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis njegove lastninske pravice pri novi parceli. Z nasprotno tožbo pa prva toženka zahteva od tožnika, da ji izroči v neposredno posest obe nepremičnini parc. št. 344/4 in 342/1 k.o. ...

7. Prva toženka v predlogu za dopustitev revizije na kratko navaja, da je vrednost spornega predmeta 10.000 EUR. V uvodu odločbe prvostopenjskega sodišča in podobno v uvodu sodbe pritožbenega sodišča je sporni predmet označen z navedbo: zaradi ugotovitve lastninske pravice in izstavitve listine po tožbi in zaradi izročitve nepremičnin v posest po nasprotni tožbi prve toženke (sporna vrednost 10.000 EUR). Drugih podatkov o označitvi vrednosti spornega predmeta v prvostopenjskem postopku ni. Na podlagi navedenih podatkov Vrhovno sodišče ne more ugotoviti, ali vrednost izpodbijane odločitve presega 2.000 EUR. Iz njih ni mogoče ugotoviti niti, ali je znesek 10.000 EUR naveden kot vrednost tožbenih zahtevkov ali pa kot vrednost zahtevka iz nasprotne tožbe. Stranke pa bi morale označiti vrednost vsakega od teh zahtevkov že zato, ker stranke pravdnega postopka, ki teče na podlagi tožbe, in tistega, ki teče po nasprotni tožbi niso iste.

8. Ker navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti, predlagateljica pa predloga tudi ne more več pravočasno dopolniti, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog zavrglo.