Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 262/2012 ECLI:SI:UPRS:2012:II.U.262.2012 AI generated

Administrative court dismissed appeal against free legal aid denial due to false asset declaration by applicant.

Case Number sodba II U 262/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the applicant's appeal against the rejection of her request for free legal aid. The applicant claimed she did not know her partner owned agricultural land, arguing she lacked knowledge of this public record. The court ruled that the law requires applicants to declare the assets of their entire household under penalty of liability, regardless of subjective knowledge. Consequently, the court found the applicant's declaration of non-ownership to be false and denied her request for further assistance.

Legislator headnote

AI generated

20. člen ZBPP; The court must disregard an applicant's claim of ignorance regarding household assets when the law imposes liability for false declarations, establishing that subjective knowledge is irrelevant to the sanction for misrepresenting financial status.

Keywords

AI generated
free legal aid asset declaration false information household property administrative appeal penalty for fraud ZBPP

Cited Legislation

AI generated
20. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
5. odstavek 20. člena ZBPP
1. odstavek 20. člena ZBPP
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti
Kaj se šteje kot premoženje in način vrednotenja premoženja podrobneje določa Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
63. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče ni sledilo ugovoru prosilke, da ni vedela za lastniško stanje svojega partnerja, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati finančni pogoj. Navedeni pogoj se v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Tožnica je v svoji vlogi navedla, da njen izvenzakonski partner A.A. ni lastnik ali solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča. Organ za BPP pa je po uradni dolžnosti opravil poizvedbe v evidenci geodetske uprave in zemljiški knjigi ter ugotovil, da je prosilkin partner lastnik oz. solastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč parc. št. 89/13, 85, 210/1, 87, 189, 89/1, 86 in 88, vse k.o. ... Po ugotovitvah tožene stranke je tako tožnica navajala v prošnji neresnične podatke, ker ni navedla, da je njen partner lastnik ali solastnik zgoraj navedenih nepremičnin, zato je na podlagi 20. člena ZBPP njeno vlogo zavrnila, tožnica pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica v tožbi navaja, da sproža upravni spor, ker ni lastnica ničesar, razen dolgov. Njen izvenzakonski partner je solastnik 1,56 ha zaraslih travnikov s tremi plazovi in sicer v deležu 10/48. Izjavlja, da ni imela vzroka navedene okoliščine prikrivati, temveč dejansko ni bila seznanjena s tem podatkom. Vedela je le, da je partner solastnik hiše do 10/48-tin, kar je tudi navedla v prošnji za BPP. Prosi, da sodišče upošteva njeno obrazložitev ter ji omogoči nadaljnji postopek. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člana navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Kaj se šteje kot premoženje in način vrednotenja premoženja podrobneje določa Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Po določbah pravilnika se kot premoženje upošteva vse premično in nepremično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge. Pri tem se kot premoženje ne upošteva samo premoženje, ki je v lasti prosilca in s katerim ta razpolaga, temveč se upošteva tudi premoženje ostalih družinskih članov (premoženje celotne družine).

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za družinskega člana (partnerja A.A.) v rubriki ali je lastnik oz. solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča obkrožila odgovor „ne“. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri geodetski upravi opravila poizvedbe ter da je iz uradne evidence GURS razvidno, da je A.A. lastnik oz. solastnik kmetijskih zemljišč parc. št. 89/13, 85, 210/1, 87, 189, 89/1, 86 in 88, vse k.o. ... Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnica v vlogi navedla neresnične podatke o premoženjskem stanju družinskega člana. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožničinih tožbenih ugovorov, saj ti za odločitev niso pravno relevantni. Sodišče tudi ni sledilo njenemu ugovoru, da ni vedela za lastniško stanje, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).