Appeal dismissed; creditor without secured claim denied voting rights in compulsory settlement under ZFPPIPP.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje potrdilo prisilno poravnavo z deležem plačila terjatev upnikov v višini 50%, s tem da se terjatve upnikov v obdobju od 16.9.2011 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0 % in z rokom plačila 4 leta od potrditve prisilne poravnave (1. točka izreka). O terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 19.6.2012, ki je sestavni del izreka (2. točka izreka). Dolžniku je še naložilo, da terjatve iz 2. točke izreka sklepa plača upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki izreka (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila upnica Republika Slovenija, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi izjave upravitelja, da ima upnica v celoti zavarovano svojo terjatev (v višini 809.927,17 EUR na dan začetka postopka prisilne poravnave), sodišče prve stopnje zavarovane terjatve ni upoštevalo pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, saj na zavarovane terjatve prisilna poravnava ne učinkuje in se ne upošteva pri glasovanju. Če bi upnica izkazala, da svoje terjatve nima zavarovane, bi se osnova za izračun glasovalnih pravic z 2.594.436,35 EUR zvišala na 3.404.363,52 EUR. Za sprejetje prisilne poravnave bi morala znašati vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za prisilno poravnavo 2.042.618,11 EUR. Za prisilno poravnavo so glasovali upniki s 1.807.646,46 EUR terjatev, kar predstavlja 69,674 odstotkov osnove iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP v višini 2.594.436,35 EUR. Če bi upnica uspela s pritožbo izpodbiti pravilnost upoštevane višine osnove za izračun deleža glasovalnih pravic na račun svoje nezavarovane terjatve, bi to dejstvo odločilno vplivalo na izid glasovanja o prisilni poravnavi.

5. V pritožbi zoper sklep je upnica priznala, da ima terjatev zavarovano. Ker pa je v enem delu postalo zavarovanje sporno, poleg tega pa vrednost premoženja, ki predstavlja zavarovanje upnikove terjatve, le te ne pokriva v celoti, je v pritožbi predlagala, da se pravilno ugotovi vrednost nezavarovanih terjatev ter se ji temu ustrezno tudi prizna delež glasovalnih pravic

6. Zakon določa, da glede zavarovane terjatve upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja (1. odstavek 200. člena ZFPPIPP).

7. O pravnih posledicah v primeru, če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, pa ZFPPIPP v 3. odstavku 213. člena določa, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za neplačani del te terjatve. Glede na to določbo pojmovno ločitveni upnik, ki pred glasovanjem o prisilni poravnavi še ni uresničil ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ne more določiti višine neplačanega dela terjatve, s tem pa tudi ne uveljaviti glasovalnih pravic za glasovanje o prisilni poravnavi.

8. Dokazno breme o tem, da terjatve, ki jih je upnica prijavila v postopku prisilne poravnave, niso zavarovane, je na njeni strani. Upnica v postopku prisilne poravnave ni podala relevantnih trditev o tem, da kakšna izmed njenih terjatev, glede katere je pridobila zastavno pravico, ni zavarovana. Kot izhaja iz pritožbe, upnica ne zanika, da so njene terjatve zavarovane, ne trdi pa, da je premoženje že začela unovčevati ali da so zavarovanja prenehala. Pritožbene trditve, da je zastavna pravica na stavbni pravici težko unovčljiv instrument zavarovanja, da je zavarovanje v k. o. L. neugodno, ker zaradi narave nepremičnine te morebiti ne bo mogoče prodati ter da tretji uveljavlja pravice na zarubljeni opremi k. o. B., pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot materialnopravno nepomembne pri presoji pravilnosti izračuna relevantne osnove za izračun deleža glasovalnih pravic. Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, po oceni pritožbenega sodišča pravilna, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče neutemeljeno upničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).