Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 200/2012 ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.200.2012 AI generated

Appeal dismissed; bankruptcy court sale of land valid despite prior lien claim under 380 ZFPPIPP.

Case Number VSL sklep Cst 200/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the Republic of Slovenia's appeal against the first-instance court's approval of the sale of specific parcels to the state. The appellant argued these lands were not 'later found property' under Article 380 of the Bankruptcy and Insolvency Act but were already subject to its lien rights, which it claimed had been erroneously omitted from prior judgments. The court held that Article 380 does not exclude lien claims, which can still be asserted during the distribution plan phase, and that the sale approval was a procedural act not binding on the buyer. Consequently, the appeal was rejected because the appellant failed to prove ownership or that the parcels were legally part of the estate.

Legislator headnote

AI generated

Article 380 of the Bankruptcy and Insolvency Act; Article 299 paragraphs 4-7 of the Bankruptcy and Insolvency Act: The provision regarding later found property does not exclude the filing of lien rights, which may be asserted upon the publication of the distribution plan.

Keywords

AI generated
bankruptcy sale approval later found property lien rights assertion distribution plan procedure omitted parcel numbers

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Določilo 380.člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, ne izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo prodajo v izreku navedenih nepremičnin (parcel) stečajnega dolžnika tako, da se navedene nepremičnine prodajo neposredno Republiki Sloveniji (Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direkciji Republike Slovenije za ceste).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik Republika Slovenija, ki je tudi predlagani kupec v sklepu navedenih nepremičnin. Navaja, da parcele, ki so predmet izpodbijanega sklepa, ne predstavljajo pozneje najdenega premoženja v smislu določila 380. člena ZFPPIPP, ker da so bile že del stečajne mase (istega) stečajnega dolžnika v glavnem postopku St 10/1992. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi 346. člena ZFPPIPP, ki določa posebna, nekoliko omiljena pravila o prodaji dolžnikovega premoženja, če gre za stvari manjše vrednosti (manj od 15.000,00 EUR). Tudi v tem primeru mora prodajo dovoliti sodišče (331. člen ZFPPIPP), kar je z izpodbijanim sklepom tudi storilo.

5. Pritožba sodišču ne očita nepravilnosti v postopku prodaje premoženja, pač pa navaja razloge, ki po vsebini pomenijo uveljavljanje izločitvene pravice. Pritožnik namreč trdi, da parcele, ki so predmet prodaje, ne predstavljajo pozneje najdenega premoženja, in da so že v lasti pritožnika, ker je pritožnik na teh nepremičninah uveljavljal izločitveno pravico v prvotnem stečajnem postopku, ki mu je bila priznana bodisi v stečaju bodisi v pravdnih postopkih na podlagi prerekanja izločitvene pravice, in da so pri tem sporne parcele pomotoma izpadle iz izrekov sodnih odločb. Navedeni razlogi po vsebini ne sodijo v okvir (možnega) preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in jih v postopku obravnavanja pritožbe zoper izpodbijani sklep niti ni mogoče razrešiti.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zgolj dovolilo prodajo določenih nepremičnin pritožniku. Dovoljenje je dano upravitelju, t. j. stečajnemu dožniku, ker ga le on potrebuje za razpolaganje s premoženjem. S strani sodišča izdano soglasje k prodaji pa kupca v nobenem primeru ne obvezuje, da prodajno pogodbo tudi sklene. Zato pritožnikov pravni položaj z izpodbijanim sklepom ni v ničemer (bolj) ogrožen, kot bi bil brez njega. Morebitna razveljavitev tega sklepa bi tako bila pritožniku kvečjemu v škodo, saj njegovega problema (kdo je lastnik spornih nepremičnin) ne rešuje.

7. Če pritožnik meni, da so v v izreku tega sklepa navedene nepremičnine v njegovi lasti, bi moral zahtevati njihovo izročitev. Zmotno je pritožbeno stališče, da določilo 380. člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.

8. Sicer pa pritožba ni dokazala trditev, da so parcele njene oziroma, da je bilo o njih že odločeno. Tudi, če drži, da so bile številke parcel pomotoma izpuščene iz izrekov sodnih odločb, ki so bile izdane v postopkih, ki so se vodili na podlagi prerekanja izločitvene pravice v stečajnem postopku St 10/1992, dopolnitev teh odločb ni več mogoče opraviti, ker so vezane na rok (glej 325. člen ZPP).

9. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).