Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 314/2012 ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CPG.314.2012 AI generated

Appeal granted; first instance court's failure to justify two pre-litigation orders requires remand.

Case Number VSL sklep I Cpg 314/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the debtor's appeal, vacating the first-instance judgment and remanding the case for a new proceeding. The debtor argued that the lower court issued two distinct pre-litigation orders without providing reasons for why both were necessary. The court found the appeal justified because the first-instance decision lacked the required explanation for issuing multiple orders, constituting a procedural violation. Consequently, the case was sent back to the trial court to properly justify the scope of the protective measures.

Legislator headnote

AI generated

260. člen ZIZ; 339. člen ZPP: When a court issues multiple pre-litigation orders, it must explicitly justify the necessity of each order; failure to provide such reasoning constitutes a material procedural violation requiring the case to be remanded.

Keywords

AI generated
pre-litigation orders justification requirement procedural violation remand for new proceeding ZIZ article 260 ZPP article 339 multiple protective measures

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče je izdalo dve predhodni odredbi in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin in prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo. Ni pa obrazložilo, zakaj meni, da sta dve predhodni odredbi potrebni. Izpodbijani sklep glede tega nima razlogov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo naslovnega sodišča opr. št. Zg 129/2011 z dne 25. 11. 2011 (I. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo in vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Očitki pritožnika, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do njegovih trditev, da ni podpisal Aneksa številka 1 k pogodbi št. 25-UVR-2009 o upravljanju, vzdrževanju in receptorski službi poslovnega objekta T., z dne 12. 04. 2010 (v nadaljevanju Aneks), niso utemeljeni. Prvostopenjsko sodišče se je do njih opredelilo s tem, ko je zaključilo, da je upnik izkazal obstoj obligacijskega razmerja po prej navedeni pogodbi kot tudi po Aneksu št. 1 z dne 12. 04. 2010, saj je Aneks podpisan z zadostno, najmanj 50 % večino solastnikov za njegovo veljavnost, in torej velja tudi za tiste solastnike objekta, ki Aneksa niso podpisali (25. člen v povezavi s 53. členom Stanovanjskega zakona-1).

Za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja po 1. alineji 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ob povedanem niti ni odločilno, kdaj je bil dolžnik seznanjen z vsebino Aneksa. Vsi računi, na katere se nanaša zavarovanje v tem postopku, pa so tudi sicer zapadli v plačilo po 10. 06. 2010, ko naj bi bil dolžnik z Aneksom, kot to trdi sam, že seznanjen.

6. Pritožnik nadalje očita prvostopenjskemu sodišču, da je napačno ugotovilo, da v konkretnem primeru velja Aneks, ko ga podpiše 50 % večina solastnikov, pri tem pa je izhajalo iz določb Stanovanjskega zakona-1, čeprav je iz Aneksa razvidno, da je le-ta sklenjen in veljaven, ko k njegovemu podpisu pristopijo etažni lastniki, katerih seštevek solastniških deležev na skupnih delih presega 70 % celote vseh deležev.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v odgovoru na ugovor trdil, da je zbor lastnikov objekta dne 01. 04. 2010 z 71,91 % večino sprejel sklep, da se prodajni salon podjetja dolžnika, ki ga uporablja najemnik T. L., d.o.o., vključi v Pogodbo o upravljanju in v razdelilnih stroškov ter da je Aneks na podlagi sklepa lastnikov in potrditve s strani nadzornega odbora, podpisalo 75,14 % etažnih lastnikov. Prvostopenjsko sodišče je navedeno upnikovo trditev povzelo v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa je niti ne prereka. Zato njegova pritožba v tej smeri ni utemeljena.

8. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ se verjetnost obstoja obligacijskega razmerja presoja na podlagi listinskih dokazov. Zato prvostopenjskemu sodišču predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnika ni bilo potrebno izvajati.

9. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno ocenilo, da iz listin, ki jih je predložil upnik, izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja in pravilno materialnopravno zaključilo, da so podani pogoji za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ v povezavi s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

10. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Po določbi drugega odstavka 260. člena ZIZ lahko sodišče na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno. Prvostopenjsko sodišče je izdalo dve predhodni odredbi in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin (1. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ) in prepovedjo organizaciji za plačilni promet H. d.d., da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo (4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ). Ni pa obrazložilo, zakaj meni, da sta dve predhodni odredbi potrebni. Izpodbijani sklep glede tega nima razlogov.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).