Appeal dismissed; court upheld refusal of court fee waiver due to sufficient short-term assets and liquidity.

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Tožnikove kratkoročne obveznosti so nižje od kratkoročnih sredstev, tudi na višino kratkoročnih poslovnih terjatev pa bi tožnik z njihovim uspešnim vnovčenjem pridobil sredstva za plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 390/2012 z dne 06. 02. 2012 in izpodbijani plačilni nalog razveljavilo (I. točka izreka), predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek je zavrnilo (II. točka izreka) in ji odložilo plačilo sodne takse za redni postopek do 27. 06. 2012 (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko navedenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in ga v tem postopku oprosti plačila sodne takse. Navaja, da je v letu 2010 doživel popolni finančni zlom, saj so vsi njegovi poslovni partnerji pričeli s postopkom stečaja oziroma prisilne poravnave, manjši dolžniki pa so propadli podjetniki, ki so ostali brez premoženja. Trdi, da je sproti poravnaval svoje obveznosti do delavcev, davčne in druge obveznosti, plačil za svoje delo pa ni dobil, zaradi česar je praktično obubožal. Trdi, da nima realnega upanja, da bo katera koli od terjatev v skupni višini 165.550,84 EUR plačana v roku, za katerega je sodišča prve stopnje odložilo plačilo sodne takse. Zaradi neplačil obveznosti do DURS-a te rastejo, na poslovnem tekočem računu v enem letu praktično ni imel prilivov, račun ima blokiran, poleg tega pa ima obveznosti tudi do podjetja E. Meni, da glede na stanje stvari ni pričakovati, da bi se njegova likvidnostna situacija v bližnji prihodnosti spremenila. Nadalje navaja, da nima več sredstev za osnovno preživetje, plačilo zneska sodne takse pa mu predstavlja vsoto, ki je nima kje dobiti, saj komaj poskrbi za najosnovnejše potrebe svoje družine. Njegova nepremičnina, v kateri živi z družino, je obremenjena z zavarovanji denarnih terjatev. Ne glede na visok znesek terjatev je potrebno finančno stanje realno ovrednotiti, saj terjatev ne more izterjati, njegovi upniki pa tudi terjajo svoje. Opozarja še na zakonsko možnost sodišča, da med postopkom sklep o oprostitvi plačila sodnih taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse. Pri presoji utemeljenosti takega predloga mora sodišče po četrtem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 upoštevati tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji predloga za oprostitev plačila sodne takse pravilno upoštevalo podatke tožnika iz zadnje javno objavljene bilance stanja na dan 31. 12. 2010 (priloga C1), na podlagi katerih je odločilo, da tožnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih takse. Iz podatkov res izhaja, da so tožnikove kratkoročne obveznosti nižje od kratkoročnih sredstev, glede na višino kratkoročnih poslovnih terjatev pa bi tožnik tudi po oceni pritožbenega sodišča z njihovim uspešnim unovčenjem pridobil sredstva za plačilo sodne takse. Navedeni podatki izkazujejo tožnikovo kratkoročno plačilno sposobnost, poleg tega pa iz bilance stanja za tožnika izhaja tudi, da so njegova dolgoročna sredstva višja od dolgoročnih obveznosti, kar pomeni, da tudi ni prezadolžen. Glede na navedeno je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki tožnika glede na izkazano finančno in likvidnostno stanje ni oprostilo plačila sodnih taks za redni postopek, dovolilo pa mu je odlog plačila za čas šestih mesecev od vložitve predloga za taksno oprostitev.

5. Tožnik v pritožbi natančneje opisuje svoje finančno in likvidnostno stanje in razloge zanj, vendar se pritožbeno sodišče do teh navedb ni opredeljevalo, ker predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj jih tožnik navaja prvič šele v pritožbi in zanje niti ne navede, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (337. člen ZPP). Pritožbeno sodišče se tudi ni opredeljevalo do podatkov o tožnikovih družinskih članih, saj je stranka predmetnega postopka tožnik kot samostojni podjetnik posameznik, za katerega se skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo smiselno uporabljajo določbe glede pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Navedeno pa pomeni, da podatki o njegovih družinskih članih za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v predmetnem gospodarskem sporu za presojo njegove utemeljenosti niso relevantni (prvi odstavek 360. člena ZPP).