Opposing execution objection dismissed for failing to specify when debtor knew the grounds within the statutory period.

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepoznega zavrglo predlog dolžnika za nasprotno izvršbo.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da iz obrazložitve sodišča izhaja razlogovanje, da naj bi upnik najverjetneje izvedel za neupravičeno odtegnjen znesek dne 3.11.2011 in da ne navaja, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo. S takšnim razlogovanjem se ne strinja, saj je zelo jasno navedel, kdaj je izvedel za blokacijo – konkretno je to izvedel iz dopisa N. d.d., Podružnica P., z dne 9.12.2011, kateremu so bile priložene listine Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 26.10.2011, sklep Okrajnega sodišča v Piranu z dne 4.11.2011, sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20.9.2011 in predlog za dovolitev izvršbe z dne 19.9.2011. Pred tem upnik za blokacijo ni vedel, kar pomeni, da je določno navedel datum, ko je izvedel za razlog za nasprotno izvršbo, in sicer je to datum 9.12.2011. Upnik je tudi navedel razlog, zakaj je za blokacijo izvedel tako pozno in v zvezi s tem je predložil ustrezni dokaz. Lastniki upnika so tujci in so veliko odsotni. Zato iz Naslovnikovega naročila (poštni obrazec) izhaja naročilo prepošiljanja poštnih pošiljk na naslov računovodskega servisa družbe G. d.o.o.. Če so lastniki tujci in so veliko odsotni, gre za upoštevne okoliščine, ki jih sodišče ne more kar tako odpraviti z abstraktnim razlogovanjem o „večji skrbnosti pri poslovanju“. Po drugi strani pa bi bilo sodišče lahko bolj pozorno in bi lahko ugotovilo, da je dolžnik vložil izvršbo zoper napačno pravno osebo.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno; tako je v njegovem 2. odst. 67. čl. določeno, da se predlog lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je dolžnik zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je končan izvršilni postopek.

V obravnavanem primeru je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu ni konkretno navedel, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo. V predlogu je omenjal dva datuma: 9.12.2011, ko je od banke prejel sklep o izvršbi s priloženimi listinami, in 2.11.2011, ko so mu bila po njegovem mnenju neupravičeno odtegnjena denarna sredstva s transakcijskega računa. Pri nobenem od obeh datumov pa ni konkretno podal trditve, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na pričakovano večjo skrbnost dolžnika kot gospodarskega subjekta pri poslovanju, zanj zvedel že neposredno zatem, ko so mu bila odtegnjena sredstva s transakcijskega računa. Tudi okoliščine o tem, da so lastniki dolžnika tujci in veliko odsotni, ni dolžnik v predlogu uveljavljal v vzročni zvezi s tem, da je dolžnik iz tega razloga zvedel za razlog šele 9.12.2011, ne pa že 2.11.2011. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za nasprotno izvršbo vložen po poteku trimesečnega roka iz 2. odst. 67. čl. ZIZ.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.