Legislator Case Law & Legislation
Sklep IV Ips 25/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:IV.IPS.25.2012 AI generated

Request for protection of legality dismissed because a court fee order is not a final decision subject to such review.

Case Number Sklep IV Ips 25/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the request for protection of legality filed against a court fee payment order. The applicant argued the fee was incorrectly calculated, but the court held that such orders are merely payment notices, not final decisions. Consequently, the proper legal remedy is an objection, not a request for protection of legality.

Legislator headnote

AI generated

Article 169, paragraph 1 of the Offences Act; Article 423, paragraph 2 of the Criminal Procedure Act: A request for protection of legality is inadmissible when filed against a court fee payment order because such an order is not a final decision subject to this remedy.

Keywords

AI generated
protection of legality court fee order final decision requirement offences procedure legal remedy hierarchy

Cited Legislation

AI generated
Article 169, paragraph 1 of the Offences Act
Article 423, paragraph 2 of the Criminal Procedure Act
Article 34a, paragraph 1 of the Court Fees Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Nalog za plačilo sodne takse ni odločba, zoper katero je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Policijska postaja Trbovlje je storilcu M. M. na podlagi 57. a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izdala plačilni nalog z dne 16. 3. 2011 zaradi prekrška po prvem odstavku 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) in mu izrekla globo v višini 83,46 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil ugovor. O njem je prekrškovni organ odločil z odločbo o prekršku z dne 1. 9. 2011 s katero je plačilni nalog odpravil, hkrati pa je storilca kaznoval za isti prekršek in mu naložil plačilo enake globe ter odločil, da mora storilec na podlagi prvega odstavka 144. člena v zvezi s prvim odstavkom 143. člena in drugim odstavkom 58. člena ZP-1 plačati sodno takso, ki bo odmerjena z nalogom za plačilo sodne takse po pravnomočnosti odločbe o prekršku. Po pravnomočnosti odločbe je bila sodna taksa odmerjena s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 27. 9. 2011 po tarifni številki 8212 v višini 150 EUR.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilce vlaga zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 27. 9. 2011 in predlaga, da Vrhovno sodišče, zaradi kršitve drugega odstavka 58. člena ZP-1 in Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), plačilni nalog za plačilo sodne takse spremeni tako, da bo ta v skladu z zakonom. Svoj predlog vlagatelj utemeljuje z navedbami, da je prekrškovni organ storilcu izdal plačilni nalog za plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo, čeprav je storilec ni vložil. Prekrškovni organ bi sodno takso moral obračunati za odločbo o prekršku po tarifni številki 8111 ZST-1 in sodno takso odmeriti v višini 40 EUR.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovemu odvetniku S. O., ki se z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti strinja.

B. 4. Po določbi prvega odstavka 169. člena ZP-1 se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek. V obravnavanem primeru je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki ga ni mogoče šteti za odločbo v smislu prvega odstavka 169. člena ZP-1. Nalog za plačilo sodne takse je poziv zavezancu za plačilo sodne takse, ki je specificiran po posameznih tarifnih številkah

zato, da se zavezanca seznani, koliko je za posamezno procesno dejanje v določenem postopku o prekršku dolžan plačati, zaradi česar bi se nalog za plačilo sodne takse lahko utemeljeno imenoval račun.(1) Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ima zavezanec možnost vložiti ugovor iz razlogov, da je sodna taksa že plačana ali da je sodna taksa napačno odmerjena (prvi odstavek 34. a člena ZST-1). O ugovoru prvostopenjski organ odloči s sklepom. Šele zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi ugovora zoper nalog za plačilo sodne takse so dovoljena pravna sredstva, ki jih določa ZP-1.

5. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki ni odločba zoper katero je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca, na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, zavrglo kot nedovoljeno.

----

Op. št. (1): Zakon o prekrških s komentarjem (ZP-1), Ljubljana: GV založba, 2009, str. 205.