Appeal dismissed; creditor failed to act on enforcement suspension request while enforcement was impossible due to service issues.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the creditor's appeal against a lower court's decision to reject an enforcement application. The creditor argued that the court should have ruled on a request for enforcement suspension before rejecting the application, claiming they did not respond to a summons because they expected a ruling on the suspension. The court held that enforcement actions could not begin due to the inability to serve the enforcement order, meaning the creditor was not obligated to provide a security for a temporary representative. Consequently, the creditor's failure to comply with the summons was unjustified, and the appeal was rejected.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 338. člen: A creditor cannot claim procedural violation if enforcement actions were objectively impossible to commence due to service defects, rendering a request for enforcement suspension ineffective as a ground for non-compliance with subsequent procedural summons.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Glede na to, da se izvršilna dejanja v predmetnem postopku ravno zaradi težav pri vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku sploh še niso mogla začeti opravljati, upnik ni pravilno domneval, da mu zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe ni bilo treba ravnati v skladu s pozivnim sklepom, naj predlaga postavitev začasnega zastopnika in plača predujem zanj, poleg tega pa je omenjeni pozivni sklep prejel po vložitvi predloga za odlog izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 17. 12. 2010 in zavrglo predlog za izvršbo.
2. Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Pojasnjuje, da podatkov o dolžnikovem naslovu ni pridobil pravočasno, zato je z dopisom z dne 21. 02. 2011 prosil sodišče za podaljšanje roka, kar mu je sodišče odobrilo s sklepom z dne 08. 03. 2011 ter mu rok podaljšalo za 60 dni. Ker je upnik iz okoliščin primera uvidel, da pravilnih podatkov v danem roku ne bo mogel sporočiti, je 24. 02. 2011 predlagal odlog izvršbe za obdobje enega leta. Sodišče ga je nato s sklepom z dne 10. 05. 2011 pozvalo, naj v roku 15 dni predlaga postavitev začasnega zastopnika in plača predujem za stroške njegove postavitve, česar pa upnik ni storil, saj je 24. 02. 2011 že predlagal odlog izvršbe. Upnik je utemeljeno pričakoval, da bo sodišče odločilo o njegovem predlogu za odlog izvršbe, zato tudi ni reagiral na poziv sodišča z dne 10. 05. 2011. Ker sodišče sploh ni odločalo o njegovem predlogu za odlog izvršbe, temveč je predlog za izvršbo zavrglo, upnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter odločanje o predlogu za odlog izvršbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).
5. Upnik v pritožbi ne oporeka pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da v danem roku ni popravil predloga za izvršbo niti ni plačal dolžnega predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika. Upnik meni le, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa odločiti o njegovem predlogu za odlog izvršbe, ki ga je po podatkih spisa vložil 28. 02. 2011, in pojasnjuje, da ni reagiral na poziv sodišča z dne 10. 05. 2011, ker je pričakoval odločitev sodišča o predlogu za odlog izvršbe.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s tem, ko pred izdajo izpodbijanega sklepa ni odločilo o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Odlog izvršbe namreč predstavlja le (začasen) zastoj postopka v fazi oprave izvršbe, v konkretnem primeru pa postopek sploh še ni bil v tej fazi, saj sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni postal pravnomočen, ker ga sodišče dolžniku ni moglo vročiti. Glede na to, da se izvršilna dejanja v predmetnem postopku ravno zaradi težav pri vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku sploh še niso mogla začeti opravljati, pa upnik ni pravilno domneval, da mu zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe ni bilo treba ravnati v skladu s pozivnim sklepom z dne 10. 05. 2011, poleg tega pa je omenjeni pozivni sklep prejel kasneje (16. 05. 2011) kot je vložil predlog za odlog izvršbe (28. 02. 2011).
7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).