Court allows fee waiver for indigent party, ruling only the applicant's own assets matter for family definition.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se sedaj pravilno glasi: „Tožeča stranka se oprosti plačila sodne takse za postopek.“

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse se pridrži za poznejšo sodbo.

[JEDRO]

V družino štejejo sicer prosilec za socialno pomoč in njegov otrok. V obratnem primeru, ko je otrok prosilec za socialno pomoč, pa starši ne štejejo v njegovo družino, saj takšne določbe v 26. členu ZSV ni bilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1.Tožeča stranka je predlagala oprostitev plačila sodne takse za postopek.

Prvostopenjsko sodišče je predlog zavrnilo. Dovolilo pa je obročno plačilo sodne takse.

2.Zoper takšno odločbo je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi med drugim navaja, da je brez svojih lastnih dohodkov ali premoženja. Po pritožbenem mnenju tožeče stranke je odločilno le premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke same. Starša tožeče stranke sta sicer lastnika nepremičnin, vendar bi jih morala prodati, da bi plačala sodno takso. Pri tem se po mnenju tožeče stranke zastavlja vprašanje, ali se sploh lahko pričakuje od staršev, da prodajo svoje premoženje, da bi plačati sodno takso za tožečo stranko. Tožeča stranka v pritožbi navaja tudi, da morata starša skrbeti tudi še za šolajočo se sestro.

3.Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov za vodenje postopka v zvezi z oprostitvijo sodne takse.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Oprostitev plačila sodne takse je urejena v 1. in 4. odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah - Ur. l. RS, št. 37/2008 in 97/2010, v nadaljevanju ZST-1). Temeljno pravilo je, da se oprosti plačila sodnih taks le stranko, ki bi se ji s plačilom taks občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse mora sodišče med drugim upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov. Upoštevati mora tudi število oseb, ki jih stranka preživlja (1. stavek 4. odstavka 11. člena ZST-1).

6.Prvostopenjsko sodišče samo je ugotovilo, da tožeča stranka sama nima niti svojih dohodkov, niti premoženja. Tožeča stranka ne preživlja nikogar. Je oseba, ki jo preživljajo drugi.

7.Za določitev vrednostnih mej, od katerih naprej je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabljajo določbe 2. in 3. odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001 in nasl.), ki je v času, ko je tožeča stranka zaprosila za oprostitev plačila sodne takse, odkazoval na uporabo določb Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/1992 in nasl.) glede minimalnega dohodka. Navedeni zakon pa je tudi opredelil, kdo je „družinski član“. V družino štejejo sicer prosilec za socialno pomoč in njegov otrok. V obratnem primeru, ko je otrok prosilec za socialno pomoč, pa starši ne štejejo v njegovo družino, saj takšne določbe v 26. členu Zakona o socialnem varstvu ni bilo.

8.Glede na povedano je odločilno le premoženjsko stanje stranke same. Oprosti se lahko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama (1. odstavek 11. člena ZST-1). To mora toliko bolj veljati, če sploh nima nobenih lastnih sredstev za preživljanje in tudi nobenega lastnega premoženja. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Pravni temelj za to je imelo v 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 kasnejšimi spremembami; 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit; v nadaljevanju: ZPP) . Z ostalimi pritožbenimi razlogi se ni ukvarjalo, ker to ni bilo potrebno.

9.Tožeča stranka je v postopku za oprostitev plačila stroškov sicer uspela, vendar pa postopek v glavni stvari s tem ni zaključen. Postopek v zvezi s sodno takso je torej po vsebini zgolj vmesni postopek, oziroma postopek, v katerem se je odločalo le o delu zahtevkov tožeče stranke.

10.Za takšen primer ni v ZPP glede odločitve o stroških nobene posebne določbe. Pritožbeno sodišče je zato, ob analogni uporabi 164. in 4. odstavka 165. člena ZPP, odločitev o stroških postopka v zvezi s sodnimi taksami, pridržalo za končno odločitev.