Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 150/2012 ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.150.2012 AI generated

Appeal dismissed; mandatory share calculated based on hypothetical lawful inheritance after renunciations.

Case Number VSL sklep II Cp 150/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal by the heir, confirming the first-instance judgment regarding the mandatory share distribution. The deceased left four children, two of whom had renounced inheritance rights during their lifetime, leaving only the daughter and one son as potential lawful heirs. The court held that the mandatory share must be calculated as half of the share the son would have received under lawful inheritance rules, resulting in a quarter of the estate, and rejected the claim that a prior oral agreement altered this statutory calculation.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o dedovanju (ZD); When calculating a mandatory share, the court must first determine the hypothetical lawful inheritance portion of the claimant, excluding those who have renounced inheritance rights, and then apply the statutory fraction of that portion.

Keywords

AI generated
mandatory share inheritance renunciation lawful inheritance heir calculation estate distribution

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL II Cp 3825/2008
Viktorija Žnidaršič Skubic v knjigi „Dedno pravo“, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, UL 2009, stran 98 in pritožbeno sodišče v zadevi VSL II Cp 3825/2008
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Za določitev velikosti nujnega deleža posameznega dediča je potrebno najprej ugotoviti kolikšen del zapuščine bi ta konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa izračunati višino nujnega deleža. Pri tem se ne upošteva tistih, ki so se dedovanju že odpovedali s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 24. 11. 2011 pod točko I izreka med drugim ugotovilo, da zapuščinsko premoženje pokojnega M. O. sestavljajo nepremičnine vpisane v k.o. X in denarna sredstva na računih pri S. banki ter banki N., vse podrobneje specificirano pod točko I/1 sklepa; da je zapustnik naredil lastnoročno oporoko, s katero je za dedinjo svojega premoženja določil hči A. G.; da sta se zapustnikova sinova J. O. in M. O. v sporazumu z zapustnikom odpovedala pravici uveljavljati nujni delež oziroma dopolnitev nujnega deleža in da je sin A. O. uveljavljal nujni delež. Pod točko II. izpodbijanega sklepa je za dediča razglasilo A. G. do ¾ in A. O. do ¼. Pod točko III. je odredilo ustrezen vpis v zemljiški knjigi ter S. ter N. naložilo ustrezno izplačilo denarnih sredstev obema dedičema.

2.Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo dedinja A. G. Navaja, da je bilo na zapuščinski obravnavi 24. 11. 2001 ugotovljeno, da bratu A. O. pripada nujni delež v višini 1/8. Pisni sklep o dedovanju se ne ujema z dogovorom, ki je bil podpisan na zapuščinski obravnavi, saj je v njem navedeno, da ji kot oporočni dedinji pripada le ¾ premoženja, bratu A. pa se je nujni delež podvojil. Predvideva, da je prišlo do pomote in predlaga, da se to preveri.

3.Ostali dediči na vloženo pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imel zapustnik štiri otroke. Sinova M. in J. O. sta se dedovanju na podlagi 137. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) odpovedala že za časa zapustnikovega življenja, pri čemer takšna njuna odpoved velja tudi za njune potomce. Zapustnikova hči A. G. je kot oporočna dedinja sprejela dediščino, zapustnikov sin A. O. pa je zahteval nujni dedni delež. Za pritožnico je sporna višina nujnega deleža, ki ga je določilo sodišče prve stopnje.

6.Del zapuščine, ki gre nujnemu dediču, je manjši kot pri dedovanju po zakonu. Nujni delež zapustnikovih potomcev, upoštevajoč drugi odstavek 26. člena ZD, znaša polovico deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu. Za določitev velikosti nujnega deleža posameznega dediča je zato potrebno najprej ugotoviti kolikšen del zapuščine bi ta konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa izračunati višino nujnega deleža.

7.V konkretnem primeru bi zakoniti dedni delež A. O. znašal ½, saj M. in J. O., ki sta se dedovanju odpovedala, ne spadata več v krog zakonitih dedičev. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, po zakonu zanju (in njune potomce), zaradi odpovedi dedovanju, veljajo enake posledice kot bi umrla pred zapustnikom (140. člen ZD)(1). Zapustnikovo premoženje, če ne bi naredil oporoke, bi torej vsak do 1/2 dedovala le pritožnica in A. O. Ker znaša nujni delež A. O. polovico njegovega zakonitega dednega deleža, to v konkretnem primeru pomeni ¼ kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

8.Iz zapisnika zapuščinske obravnave, ki je bila opravljena 24. 11. 2011, ne izhaja, da bi bil med pritožnico in nujnim dedičem morda sklenjen dogovor glede višine nujnega dednega deleža in so zato pritožbene trditve, da se sklep o dedovanju ne ujema z dogovorom, ki naj bi bil podpisan na zapuščinski obravnavi, zato neupoštevne.

9.Ker je pritožba glede na obrazloženo neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), jo je bilo potrebno zavrniti in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrditi izpodbijani sklep.

(1)Tako tudi dr. Karel Zupančič in dr. Viktorija Žnidaršič Skubic v knjigi „Dedno pravo“, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, UL 2009, stran 98 in pritožbeno sodišče v zadevi VSL II Cp 3825/2008