Appeal against enforcement suspension and fine dismissal upheld; child contact rights do not block enforcement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeals against two first-instance decisions regarding enforcement suspension and monetary fines. The appellant argued that enforcing these measures violated the child's right to contact with the father and required the court to investigate contact arrangements on its own. The court rejected this, ruling that the first instance correctly decided based on the appellant's own submissions and that child protection rights include the child's right to contact but do not automatically suspend enforcement proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): Enforcement of court decisions regarding fines and obligations does not require the court to ex officio investigate child contact arrangements, as the child's right to contact is protected within the enforcement framework without halting proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zoper oba sklepa se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.
[JEDRO]
Varstvo koristi otrok, na katere se sklicuje pritožba, vključujejo tudi pravico otrok, da ima stike z očetom.
[OBRAZLOŽITEV]
O pritožbi zoper sklep z dne 19. 02. 2010
Potem ko je dolžnica že tretjič predlagala odložitev izvršbe, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo. Ugotovilo je, da ni podan pogoj za odlog izvršbe po 6. odstavku 238.f člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, saj je bil postopek, na katerega se dolžnica sklicuje v svojem predlogu za odlog izvršbe z dne 08. 12. 2009, ustavljen. Ugotovilo je tudi, da ni podlage za obravnavanje predloga za odlog izvršbe po splošni določbi 71. člena ZIZ.
Zoper ta sklep se dolžnica pritožuje in navaja, da je vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. N nov predlog za ureditev stikov. To bi moralo sodišče uradoma ugotoviti, kajti zaradi celovitega zavarovanja koristi otrok bi moralo glede tega vprašanja opraviti poizvedbe pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je o odlogu izvršbe pravilno odločalo na podlagi podatkov, ki jih je dolžnica navedla v predlogu. Nikakršne dodatne poizvedbe niso bile potrebne. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna glede na razloge za odlog izvršbe, ki jih je v predlogu, vloženem 08. 12. 2009, navedla dolžnica. Razloge sklepa sodišče druge stopnje v celoti sprejema. Odločitev je tako pravilna, pritožba pa neutemeljena.
O pritožbi zoper sklep z dne 22. 02. 2010
S sklepom z dne 22. 02. 2010 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica ni izpolnila svoje obveznosti po sklepu opr. št. In xx z dne 13. 03. 2009 v zvezi s sklepom pod isto opravilno številko z dne 17. 06. 2009; naložilo ji je, da v dodatnem roku treh dni opravi dejanja po navedenem sklepu o izvršbi in ji naložilo novo denarno kazen v višini 1.400,00 EUR za primer, če v danem roku obveznosti ne bo izpolnila. Pozvalo jo je tudi naj denarno kazen v višini 1.300,00 EUR, ki ji je že bila izrečena po sklepu In z dne 18. 11. 2009 v osmih dneh plača na žiro račun sodišča in navedlo, pod kakšnimi pogoji jo bo sodišče sicer prisilno izterjalo. Odločilo je tudi, da dolžnica sama trpi stroške vloge z dne 04. 12. 2009.
Tudi zoper ta sklep se dolžnica pritožuje in predlaga, da sodišče predlog upnika za opravo dejanj zavrne in zavrne tudi predlog upnika za izrek nove denarne kazni v višini 1.400,00 EUR oziroma denarnih kazni, ki so bile že prej izrečene. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti, da bi bila oprava izvršbe v nasprotju z varstvom interesov otrok. Sodišče bi moralo poseči v obstoječ izvršilni naslov tako, da bi pazilo na varstvo koristi otrok kot enega temeljnih načel Konvencije o otrokovih pravicah ter ustavnih in zakonskih določil, ki urejajo vprašanje družine in starševstva. Zoper upnika se vodi kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja otrok. Otroka stike zavračata. Dolžnica je brezposelna. Sicer pa sta se upnik in dolžnica 01. 03. 2010 dogovorila, da se izvrševanje odločb v zvezi z denarno kaznijo na predlog upnika začasno ustavi. Dogovorila sta se, kako se bodo izvajali stiki. Upnik torej očitno umika predlog za izrek denarne kazni, dokler se izvajajo stiki. Pritožbi je zato treba ugoditi.
Upnik je odgovoril na obe pritožbi in v odgovoru pojasnil okoliščine primera in razloge, zaradi katerih bi bilo treba izvršbo čimprej opraviti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenih razlogov, strinja pa se z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje. Teh razlogov ne bo ponavljalo. Sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov glede vprašanja, ali je izvršbo treba opraviti oziroma ali je treba omogočiti stike z otrokoma. Varstvo koristi otrok, na katere se sklicuje pritožba, vključujejo tudi pravico otrok, da ima stike z očetom. Vprašanje, ali je tožnica brezposelna, v zvezi z denarno kaznijo ni odločilno, saj se temu lahko izogne s tem, da upošteva sodno odločbo. Če sta se dolžnica in upnik 01. 03. 2010 res dogovorila tako, kot se trdi v pritožbi, bo to lahko stvar nadaljnjega postopka. Sodišče druge stopnje je tako obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.