Appeal dismissed; procedural transition rule does not apply to substantive law changes regarding security orders.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V utemeljitev svojega stališča se pritožnik sklicuje na določbo 9. člena ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele, nadaljujejo in končajo po noveli. Pri tem spregleda, da se določba 9. člena ZIZ-I nanaša na uporabo spremenjenih postopkovnih, ne pa na uporabo spremenjenih materialnopravnih določb zakona, zato za konkretno sporno vprašanje ni uporabljiva. Glede spremenjenih materialnopravnih določb zakona, med katere prav gotovo sodi uzakonitev domneve nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, pa lahko sodišče uporabi le določbo 11. člena ZIZ-I. Vse zakonske elemente domneve obstoja nevarnosti skupaj (za dolžnika in upnika) lahko uporabi le, če so se izpolnili pogoji za uporabo novele od 16. aprila 2011 dalje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v postopku zavarovanja terjatve ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo je sklep II Pg 2506/2011 z dne 21. 11. 2011 ter izvršilna dejanja in zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe (točka I. izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja pa je pridržalo do odločitve o glavni stvari.

2. Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor dolžnika zavrne in naloži dolžniku povrnitev vseh stroškov postopka, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava pri presoji obstoja domneve nevarnosti po določbi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-I, Uradni list RS št. 26/2011). Določba 4. člena ZIZ-I je pričela veljati osmi dan po objavi ZIZ-I v Uradnem listu RS (11. člen ZIZ-I), dne 16. aprila 2011.

6. Bistvo spremenjene določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ je v uzakonitvi domneve obstoja nevarnosti iz 1. odstavka 257. člena ZIZ, kot enega izmed nujnih pogojev za izdajo predhodne odredbe. Šele od uveljavitve 4. člena ZIZ-I se šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen pravočasno ugovor, v katerem dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Iz navedenega sledi, da je določba 4. člena ZIZ-I materialnopravne narave, ki se je pričela uporabljati s spremembo, torej od 16. aprila 2011 dalje.

7. Stališče tožeče stranke, da se določba 11. člena ZIZ-I o pričetku veljave 4. člena ZIZ-I uporablja le glede pogojev, ki jim mora od 16. aprila 2011 dalje zadostiti upnik, ne pa tudi na dolžnikove ugovorne razloge, je materialnopravno zmotna. Pritožnik namreč izhaja iz stališča, da dejstvo, da je dolžnik zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom pred uveljavitvijo ZIZ-I, ni pomembno, ker novela ZIZ-I nikjer ne določa, da domneve ni mogoče uporabiti za tiste primere, ko je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še pred uveljavitvijo ZIZ-I. Tega zakon res ne določa, vendar je stvar razlage zakona, ali se lahko določena materialnopravna določba uporabi za nazaj. Ravno nasprotno kot meni pritožnik, bi moral v primeru, če bi želel zakonodajalec uzakoniti veljavo materialnopravne norme tudi za nazaj, to izrecno v noveli predpisati.

8. V utemeljitev svojega stališča se pritožnik sklicuje na določbo 9. člena ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo novele, nadaljujejo in končajo po noveli. Pri tem spregleda, da se določba 9. člena ZIZ-I nanaša na uporabo spremenjenih postopkovnih, ne pa na uporabo spremenjenih materialnopravnih določb zakona, zato za konkretno sporno vprašanje ni uporabljiva. Glede spremenjenih materialnopravnih določb zakona, med katere prav gotovo sodi uzakonitev domneve nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, pa lahko sodišče uporabi le določbo 11. člena ZIZ-I. Vse zakonske elemente domneve obstoja nevarnosti skupaj (za dolžnika in upnika) lahko uporabi le, če so se izpolnili pogoji za uporabo novele od 16. aprila 2011 dalje.

9. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka v pravdi oprla svoj predlog za izdajo predhodne odredbe na ravnanje dolžnika pred uveljavitvijo 4. člena ZIZ-I, je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZIZ-I ter neutemeljen predlog zavrnilo.

10. S tem se izkaže, da tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).