Appeal allowed; objective amendment of claim permitted if same court and procedure apply regardless of identical legal basis.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Iz ZPP ne izhaja, da bi bila objektivna sprememba tožbe dovoljena le v primeru, ko bi prvotno postavljeni in drugi tožbeni zahtevek temeljila na isti dejanski in pravni podlagi. Pomembno je, da je v primeru, ko drugi zahtevek ne izvira iz iste dejanske in pravne podlage kot prvotni zahtevek, za oba zahtevka stvarno pristojno isto sodišče in predpisana ista vrsta postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo objektivne spremembe tožbe.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1), v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za objektivno spremembo tožbe ugodi, oziroma podredno da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da višje sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje predlagane objektivne spremembe tožbe (oziroma razširitve zahtevka) ni dovolilo iz razloga, ker zahtevka ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Predlagana razširitev zahtevka po prepričanju sodišča prve stopnje ne predstavlja spremembe tožbe, ampak povsem novo tožbo.

6. ZPP v drugem odstavku 184. člena določa, da je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni zahtevek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP (186. člen ZPP).

7. Iz navedenih določb ZPP ne izhaja, da bi bila objektivna sprememba tožbe dovoljena le v primeru, ko bi prvotno postavljeni in drugi tožbeni zahtevek temeljila na isti dejanski in pravni podlagi, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje. Pomembno je, da je v primeru, ko drugi zahtevek ne izvira iz iste dejanske in pravne podlage kot prvotni zahtevek, za oba zahtevka stvarno pristojno isto sodišče in predpisana ista vrsta postopka.

8. Po vpogledu v predmetni spis višje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka šele po izdaji izpodbijanega sklepa, ker toženi stranki vloga tožeče stranke, v kateri je le-ta predlagala objektivno spremembo tožbe, pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila vročena, v dopisu z dne 14. 1. 2011 nasprotovala objektivni spremembi tožbe. Ker se tožena stranka do izdaje izpodbijanega sklepa o predlagani objektivni spremembi tožbe ni mogla izjaviti, ni bilo mogoče šteti, da je v spremembo tožbe privolila (drugi odstavek 185. člena ZPP). Nasprotno, v takem primeru je po mnenju višjega sodišča potrebno šteti, da se je tožena stranka spremembi tožbe upirala. Zato je moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 185. člena ZPP oceniti, ali bi bila v konkretnem primeru dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, in v tej posledici predlogu za spremembo tožbe ugoditi ali ga zavrniti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da bi se s predlagano spremembo tožbe postopek podaljšal, ker bi bilo potrebno ugotavljati popolnoma druga dejstva, to pa bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Višje sodišče temu ne sledi. Spreminjane tožbe proti volji toženca je treba preprečiti v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, kar pa za konkretni primer ni mogoče trditi. Tudi sicer pa sodišče prve stopnje odločitve o tem, da bi bilo v primeru ugoditve predlogu po spremembi tožbe potrebno ugotavljati popolnoma druga dejstva (kar bi bilo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka), ni obrazložilo. Višje sodišče ugotavlja, da je s tem sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

9. Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi očitano kršitev, pri tem pa naj upoštevaje spremenjene okoliščine primera, do katerih je prišlo po vložitvi tožbe - izdaja napotitvenega sklepa stečajnega sodišča v stečajnem postopku nad družbo K., d.o.o., presodi tudi, ali bi bilo konkretno spremembo tožbe mogoče šteti za privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

_____________________________________

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.