Appeal dismissed; withdrawal by inaction implies claim failure and costs liability under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the appellant to pay the respondent's legal costs. The underlying civil procedure was terminated because neither party requested its continuation within the four-month statutory period, resulting in a deemed withdrawal of the claim. The court ruled that such a withdrawal legally signifies an admission that the claim was unfounded, thereby justifying the award of costs to the respondent.
Legislator headnote
AI generated158. odstavek 1. člen ZPP; 210. odstavek 3. člen ZPP: Deemed withdrawal of a claim due to inaction by both parties constitutes an admission of the claim's unfoundedness, obligating the withdrawing party to pay the opponent's legal costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
[JEDRO]
V listinski dokumentaciji spisa ni navedb tožeče stranke, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek ali da bi se pravdni stranki poravnali. V konkretnem primeru je bil postopek ustavljen, ker nobena od pravdnih strank v roku štirih mesecev, ko je nastopilo mirovanje, ni predlagala nadaljevanja postopka, zato se tožba šteje za umaknjeno. Umik tožbe pa smiselno ne pomeni nič drugega kot priznanje, da je bil tožbeni zahtevek neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi povrne pravdne stroške v višini 1.300,98 EUR s pripadki. Pravdni postopek se je končal z izdajo sklepa o ustavitvi postopka z dne 3.1.2012, zaradi domneve umika tožbe, tožena stranka pa je po prejemu sklepa o ustavitvi postopka pravočasno zahtevala povrnitev pravdnih stroškov.
2. Zoper sklep se po odvetniku pritožuje tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP, predvsem pa zaradi absolutne bistvene kršitve iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sta se obe pravdni stranki strinjali, da se pravdni postopek prekine, ker bosta spor rešili izvensodno, zato bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka krije stroške postopka sama. Tožeča stranka je sodišče obvestila o načinu reševanja zadeve in ker tožena stranka ni predlagala nadaljevanja postopka, je na dlani, da bi morala vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz določila prvega odstavka 158. člena ZPP sledi, da mora tožeča stranka ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
5. V listinski dokumentaciji spisa ni navedb tožeče stranke, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek ali da bi se pravdni stranki poravnali. V konkretnem primeru je bil postopek ustavljen, ker nobena od pravdnih strank v roku štirih mesecev, ko je nastopilo mirovanje, ni predlagala nadaljevanja postopka, zato se tožba šteje za umaknjeno (tretji odstavek 210. člena Zakona o pravdnem postopku). Umik tožbe pa smiselno ne pomeni nič drugega kot priznanje, da je bil tožbeni zahtevek neutemeljen, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov tožene stranke v višini 1.398,00 EUR s pripadki. Višine odmerjenih stroškov pa tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija.
6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
7. Tožeča stranka ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).