Supreme Court dismisses appeal on illegal termination, ruling immediate effect of summary dismissal is lawful.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zaradi napačnega pravnega pouka (pritožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ZDR ne predvideva) tožena stranka ni bila dolžna odložiti izvršitve odpovedi. Prav nasprotno – če bi to storila, bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zavrnilo je reparacijski zahtevek (razen v delu, ki se je nanašal na mesec oktober 2009) ter zahtevek za plačilo odškodnine po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Presodilo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita. Tožena stranka je sicer dokazala odpovedni razlog po šesti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ni pa dokazala, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Glede reparacijskega zahtevka je sodišče zaključilo, da je le-ta v delu, ki se nanaša na obdobje zaposlitve pri drugem delodajalcu, neutemeljen. Zahtevek za plačilo odškodnine je po prepričanju sodišča neutemeljen, ker tožnik ni podal zadostne trditvene podlage niti ni dokazal višine škode.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo, zaradi česar je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reparacijski zahtevek (ki se je nanašal na obdobje od 1. 10. 2009 do 31. 10. 2009). V preostalem je pritožbo tožene stranke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Presodilo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Iz njegovih revizijskih navedb izhaja, da uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ker se sodišče druge stopnje do pritožbenih ugovorov glede utemeljenosti denarnih zahtevkov ni opredelilo. Revident navaja, da mu je tožena stranka s sklepom z dne 29. 9. 2009 priznala pravico, da se zoper sklep pritoži. Sodišče bi moralo (smiselno) upoštevati drugi odstavek 7. člena ZDR ter presoditi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj je delovno razmerje prenehalo pred odločitvijo tožene stranke o revidentovem ugovoru.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba vsebuje na 6. strani obrazložitve razloge glede zavrnitve denarnih zahtevkov, zato je očitek revizije v tej zvezi neutemeljen.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožena stranka tožniku niti s pogodbo o zaposlitvi niti s kolektivno pogodbo ni določila ugodnejših pravic, kot jih določa zakon, saj napačnega pravnega pouka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče razumeti kot določitev ugodnejših pravic v smislu drugega odstavka 7. člena ZDR.

9. V sklepu z dne 29. 9. 2009, s katerim je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, je sicer zapisano, da tožnik zoper sklep lahko vloži pritožbo, vendar pa je v njem tožena stranka tudi izrecno navedla, da pogodba o zaposlitvi preneha dne 30. 9. 2009 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, in tega dne je tožniku delovno razmerje s toženo stranko tudi prenehalo. Zaradi napačnega pravnega pouka (pritožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ZDR ne predvideva) tožena stranka ni bila dolžna odložiti izvršitve odpovedi. Prav nasprotno – če bi to storila, bi povzročila nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi izredne odpovedi delovno razmerje preneha brez odpovednega roka. Značilnost izredne odpovedi je prav v tem, da učinkuje takoj, ko je vročena. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat obrazložilo, da ni podan drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi, tj. nezmožnost nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR), če delodajalec po podani izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja (1).

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 33/2006 z dne 11. 4. 2006, sodbo VIII Ips 262/2006 z dne 24. 10. 2006, sodbo VIII Ips 227/2007 z dne 20. 10. 2008, sodbo VIII Ips 340/2007 z dne 12. 1. 2009, sodbo VIII Ips 324/2007 z dne 9. 4. 2009, sodbo VIII Ips 565/2007 z dne 20. 4. 2009 ter sodbo in sklep VIII Ips 70/2008 z dne 2. 11. 2009.