Appeal dismissed: Local social ties and perceived bias are not sufficient grounds for transferring jurisdiction.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici teče po predlogu upnikov izvršilni postopek zoper dolžnico na njene nepremičnine za poplačilo denarnih terjatev upnikov. Dolžnica je istočasno vložila predlog za izločitev sodnice in predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlog za izločitev sodnice je bil zavrnjen s sklepom 18. 4. 2012.

2. V predlogu za delegacijo pristojnosti dolžnica navaja, da je že predlagala delegacijo pristojnost zaradi „močnih lokalnih vplivov“, kar pa je Vrhovno sodišče zavrnilo. Sedaj se sklicuje na v predlogu za izločitev sodnice podrobneje opisane razmere in dogajanje na javni dražbi ter trdi, da dolžnik in najmanj eden od dražiteljev utemeljeno dvomita v objektivno nepristranskost sodišča. Gre za prodajo premoženja velike vrednosti, v lanskem letu pa je bila opravljena javna razgrnitev sprememb prostorskih planov in bodo določene nepremičnine dolžnice prekvalificirane iz kmetijskih v zazidalne. To dejstvo ni bilo upoštevano v uradni cenitvi. Dolžnica ima v lasti veliko nepremičnin, na dražbah pa „posredno in neposredno sodelujejo krajevno vplivne osebe, ki so z zaposlenimi na sodišču v bližnjih sorodstvenih oziroma družabnih in socialnih stikih,“ kar v javnosti ustvarja vtis, da sodišče ni nevtralno ter da določene dražitelje obravnava ugodneje, kot bi jih smelo. Že zaradi zagotavljanja pravice do poštenega sojenja je treba zagotoviti ne le dejansko nepristranskost sodišča, pač pa tudi, da sodišče daje vtis nepristranskosti. V konkretnih razmerah je to mogoče doseči le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

3. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ker predlagateljica ne zatrjuje smotrnosti, ki je temeljni razlog za delegacijo, je bilo treba presoditi, ali okoliščine, ki jih navaja v predlogu, predstavljajo „druge tehtne razloge“ iz omenjene zakonske določbe. Vrhovno sodišče pri tem ni obravnavalo razlogov, ki se tičejo subjektivnih okoliščin na strani sodnice, ki zadevo vodi, saj so bile te predmet obravnavanja v okviru predloga za njeno izločitev.

5. Tako kot v prejšnjem predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče tudi tokrat predlagateljica zatrjuje „močne lokalne vplive“ na delo sodišča ter vpetost sodišča v lokalne družbene razmere in zato njegova odvisnost od njih. Vendar pa konkretnih okoliščin (zopet) ne navede, saj se le splošno sklicuje na bližnja sorodstvena razmerja oziroma družabne in socialne stike krajevno vplivnih oseb z zaposlenimi na sodišču. V večini manjših slovenskih krajev se sodniki pogosto srečujejo s funkcionarji in drugimi osebami, zaposlenimi na občini, javnih službah ipd., prav tako pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega ali širšega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, v ničemer odvisna od konkretnih lokalnih razmer, občine, na območju katere je, ali širše družbene skupnosti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav morebiti stranke pozna in čeprav gre za v (širši) javnosti odmevne zadeve. Zgolj splošno sklicevanje na neka družabna razmerja krajevno vplivnih oseb z zaposlenimi na sodišču in zgolj navržena in neopredeljena sorodstvena razmerja med temi osebami zato ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča oziroma ogroženosti nepristranskosti sojenja.

6. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog dolžnice ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.