Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 98/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:I.R.98.2012 AI generated

Supreme Court rejects transfer request citing long duration and judge's role as court officer are not valid grounds under ZPP Art. 67.

Case Number Sklep I R 98/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer a custody case to another court under Article 67 of the Civil Procedure Act. The plaintiff argued that the eleven-year duration and the defendant's role as a court officer at the local court created a reasonable doubt about impartiality. The court held that procedural delays and the defendant's nationwide appointment do not constitute valid grounds for transfer, as they do not objectively compromise the court's impartiality in this specific instance.

Legislator headnote

AI generated

Art. 67 ZPP; Art. 2(1) ZS: The length of proceedings and the fact that a party is a court officer appointed for the entire country are not sufficient grounds for transferring jurisdiction under Article 67 of the Civil Procedure Act, as they do not objectively undermine the court's impartiality.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction court officer impartiality doubt Civil Procedure Act procedural delay custody dispute reasonable doubt

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dolgotrajnost postopka in morebitne nepravilnosti v postopku oziroma pri delu sodišča niso tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, pa tudi ne okoliščina, da je toženec sodni izvedenec. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v pristranskost sojenja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti teče postopek med pravdnima strankama zaradi določitve stikov njune mladoletne hčerke A. z očetom – tožencem. Tožnica je v vlogi, naslovljeni „Izločitev Okrožnega sodišča v M. Soboti v postopku P 30/2010“, zahtevala, naj se zadeva prenese v reševanje drugemu sodišču, ker ji bo le na ta način zagotovljeno pravično in pošteno sojenje. Navaja, da je enajstletno odločanje sodišča sprevrženo in nezakonito, sama in tudi hči pa sta že zahtevali ustavitev postopka, saj niso podani pogoji za njegovo nadaljevanje. Okrožno sodišče v Murski Soboti ves čas postopek vodi skrajno pristransko in odloča na podlagi zvez, poznanstev in uslug, ki jih ima s tožencem, ki je prav na tem sodišču sodni izvedenec. Neizpodbiten dokaz za to so v vlogi izrecno navedeni pravdni in kazenski postopki, ki tečejo pred tem sodiščem. V sklepu z dne 21. 12. 2011 Višje sodišče v Mariboru ugotavlja, da je povezanost toženca s prvostopenjskim sodiščem tolikšna, da pri procesnih udeležencih in v širšem okolju vzbuja dvom v nepristranskost sodišča v Murski Soboti. Dokaz za pristransko ravnanje tega sodišča pa je tudi izvedensko mnenje mag. A. A., v katerem je izvedenka ugotovila, da toženec manipulira s sistemom – sodiščem.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ker predlagateljica ne zatrjuje smotrnosti, ki je temeljni razlog za delegacijo, je bilo treba presoditi, ali okoliščine, ki jih navaja v predlogu, predstavljajo „druge tehtne razloge“ iz omenjene zakonske določbe. Dolgotrajnost postopka ni takšen razlog, prav tako ne morebitne nepravilnosti v postopku oziroma pri delu sodišča – za odpravo teh imajo stranke na voljo druge poti (sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter redna in pod predpisanimi pogoji tudi izredna pravna sredstva).

4. Tudi okoliščina, da je toženec sodni izvedenec, ni „drug tehten razlog“, ki bi narekoval prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Pogostejše sodelovanje v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v pristranskost sojenja. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav morebiti stranke pozna. Okoliščina, da je sodišče v drugih zadevah (zlasti kazenskih) morda presodilo drugače, ne more vplivati na (drugačno) presojo, saj morajo biti tehtni razlogi, zaradi katerih naj bi bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, podani v (vsaki) konkretni zadevi. Prav tako dvoma v nepristranskost sodišča ne more vzbujati izvedensko mnenje. To namreč predstavlja le enega od dokazov, s katerim se v postopku dokazujejo relevantna dejstva, od obstoja katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

5. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožeče stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.