Social court dismisses appeal against default judgment ordering student to repay scholarship funds due to incomplete studies.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Slabo ekonomsko stanje toženca oziroma njegove družine ne more vplivati na pravilnost odločitve v izpodbijani zamudni sodbi, s katero mu je bilo naloženo, ker ni dokončal letnika, za katerega je prejemal štipendijo, da neupravičeno prejete zneske štipendije vrne.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 2.034,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila in mu povrniti stroške postopka za sodne takse v znesku 49,50 EUR.

Zoper zamudno sodbo se v laični pritožbi pritožuje toženec in v njej pojasnjuje svoje razloge. V času njegovega šolanja na Visoki šoli za zdravstvo v ... je bila njegova družina v veliki finančni stiski, kar je eden izmed glavnih vzrokov za nedokončanje prvega letnika študija. Toženec je od 1. 11. 2011 zaposlen za določen čas šestih mesecev, njegov skrbnik, mamin partner, je bil v času šolanja v bolniškem staležu zaradi hude okvare hrbtenice, sedaj dela 4 ure, v družini je še sestra, ki se šola v srednji šoli in mlajši brat, ki obiskuje 7. razred osnovne šole. Predlaga, da se slabi družinski finančni situaciji pomaga z odpisom njegovega dolga do tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. V skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Tožeča stranka je tožniku za šolanje na Visoki šoli za zdravstvo ... v študijskem letu 2008-2008 dodelila republiško štipendijo v višini 161,93 EUR mesečno in mu iz tega naslova izplačala znesek 2.034,70 EUR. Toženec letnika ni dokončal in je v posledici navedenega dolžan po prvem odstavku 54. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB; Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami) in na podlagi prvega odstavka 44. člena Pravilnika o štipendiranju (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 48/99 s spremembami) vrniti prejete zneske štipendije. Toženec je v zamudo prišel z dnem, ko je bila vložena tožba (31. 5. 2011).

Toženec na tožbo v poznanem roku 30 dni ni odgovoril, čeprav je bil posebej opozorjen, da bo sodišče v takem primeru izdalo zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so bili poleg navedenega dejstva izpolnjeni tudi ostali zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP.

Slabo ekonomsko stanje družine toženca in samega toženca ne vplivajo na rešitev zadeve. Vpliv se lahko pokaže le v okviru izvršbe vrnitve neupravičeno prejete štipendije oziroma toženec lahko tožečo stranko zaprosi za odlok plačila oziroma za odpis plačila dolgovanega zneska, v okviru pritožbenega postopka pa je pritožbeno sodišče pristojno le presojati o pravilnosti in zakonitosti sprejetih odločitev toženke oziroma izpodbijane prvostopne sodbe.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.