Supreme Court dismisses appeal for interim relief against demolition order due to insufficiently specific damage claim in initial request.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnik mora že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe podrobno in konkretno navesti vse razloge, zakaj meni, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta bila prizadejana težko popravljiva škoda in izkazati verjetnost, da bi bila ta škoda zanj težko popravljiva. Sodišče svojo odločitev opre na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave. Zato dopolnjevanje navedb v pritožbi, s katerimi želi tožnik konkretizirati in nadoknaditi navedbe v sami zahtevi, Vrhovno sodišče zavrača kot pritožbeno novoto oziroma jih šteje kot neupoštevne.

Poudariti je treba, da tožnik z neupoštevanjem gradbenih predpisov kot lastnik nelegalne gradnje že načeloma ne more zahtevati sodnega varstva pred izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa, ki pa je v javnem interesu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe petega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev v upravnem sporu izpodbijane odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor OE Maribor z dne 22. 3. 2011. S to odločbo je gradbeni inšpektor odredil tožniku, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo lesenega objekta – nadstrešnice tlorisne velikosti 12 m2 in lesenega objekta tlorisne velikosti 3 m2, vse zgrajeno na zemljišču s parc. št. 90 k. o. .... (1. točka izreka); da mora tožnik v roku šestih mesecev po vročitvi odločbe na svoje stroške odstraniti objekt iz 1. točke izreka in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); tožnika se opozori, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka izreka); izrečene so bile prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in nadalje, da ni stroškov postopka ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Tožnikovo pritožbo zoper odločbo prve stopnje je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo z odločbo z dne 20. 12. 2011.

2. Po presoji sodišča prve stopnje tožnik v obravnavanem primeru z navedbo, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, saj bi izgubil prostor za vzrejo domačih živali in bi jih moral zato prisilno zaklati, ni izkazal težko popravljive škode. Zatrjevana težko popravljiva škoda je premalo konkretizirana in ne dovolj izkazana. Tožnik pa tudi ni izkazal, da v morebitnih kasnejših postopkih ne bi škode bilo mogoče odpraviti.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka. Rušitev objekta predstavlja izgubo premoženja in torej nastanek škode, katero predstavlja tudi prisilna odtujitev ali prisilni zakol živali, ki bi ostale brez strehe nad glavo. To pa je škoda, ki bi jo tožnik težko odpravil ali pa jo je celo nemogoče popraviti, saj nekaterih domačih živali, kot je pes, mačka in posebna vrsta planinskih koz, ne bi mogel nadomesti in škodo popraviti, četudi bi kasneje v sporu uspel. Koze so plemenske, uvožene iz Švice, vredne vsaj 1.000 EUR vsaka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik izkazal verjeten obstoj nastanka težko popravljive škode, ki je pogoj za morebitno izdajo začasne odredbe s tem, ko je zatrjeval, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta bila prizadeta težko popravljiva škoda, ki se kaže v izgubi prostorov za vzrejo domačih živali in prisilna odtujitev ali prisilni zakol le-teh. Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker naj bi zatrjevana težko popravljiva škoda bila premalo konkretizirana in ne dovolj izkazana.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je navedba o škodi, ki jo je tožnik navajal v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe, nekonkretizirana in posplošena. Po določbi petega odstavka 32. člena ZUS-1 mora sodišče odločiti v sedmih dneh od prejema zahteve. Zato mora tožnik že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe podrobno in konkretno navesti vse razloge, zakaj meni, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta bila prizadejana težko popravljiva škoda in izkazati verjetnost, da bi bila ta škoda zanj težko popravljiva. Sodišče svojo odločitev opre na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave. Zato dopolnjevanje navedb v pritožbi, s katerimi želi tožnik konkretizirati in nadoknaditi navedbe v sami zahtevi, Vrhovno sodišče zavrača kot pritožbeno novoto oziroma jih šteje kot neupoštevne.

8. Vrhovno sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, da bi zaradi rušenja nelegalno postavljenega objekta prišlo nujno do prisilne odtujitve ali pa celo prisilnega zakola živali, ki bi ostale brez strehe nad glavo. Poudariti je treba, da tožnik z neupoštevanjem gradbenih predpisov kot lastnik nelegalne gradnje že načeloma ne more zahtevati sodnega varstva pred izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa, ki pa je v javnem interesu. Pa tudi sicer se da za domače živali kot so pes, mačka pa tudi plemenske koze, najti nadomestne prostore v legalno zgrajenih objektih in bi tožnik na ta način sam lahko odvrnil zatrjevano pretečo nevarnost za živali. Gre torej za izvrševanje odločb, ki so v javnem interesu in tudi možnost preprečitve nastanka zatrjevane težko popravljive škode tudi na drugačen način in ne le z izdajo začasne odredbe v upravnem sporu.

9. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, mora na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.