Supreme Court quashes fine for lack of specific description of assault-inducing act in penalty decision.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the prosecution's request for legal protection, ordering the suspension of the penalty proceeding against F. R. The court found that the original penalty decision failed to concretely describe the specific manner of the act, merely repeating statutory language without detailing the execution of the assault-inducing behavior or the resulting feelings of humiliation. Consequently, the court ruled that the decision violated material provisions requiring a precise factual description of the offense to ensure the defendant's right to defense.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških (ZP-1), tretji odstavek 56. člena; Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, da bi bilo mogoče pravno vrednotenje in uresničitev pravice do obrambe.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca F. R. ustavi.
II. Stroški postopka bremenijo proračun.
[JEDRO]
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine.
[OBRAZLOŽITEV]
A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Velenje
je z odločbo z dne 25. 5. 2010, zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru
(v nadaljevanju ZJRM-1)
storilcu F. R.,
izrekel globo 250,38 EUR ter mu naložil plačilo stroškov postopka. Okrajno sodišče v Velenju je s sodbo
ZSV 178/2010 z dne 28. 10. 2011 storilčevo zahtevo za sodno varstvo
zavrnilo, storilca pa je oprostilo plačila sodne takse.
2. Zoper pravnomočno sodbo
vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. Navaja, da ravnanje, ki se očita storilcu, nima vseh zakonskih znakov prekrška, saj v izreku izpodbijane odločbe o prekršku ni konkretiziran očitek, da naj bi storilec izzival k pretepu in žalil L. B. Drug pogoj, potreben za obstoj očitanega prekrška, to je povzročen občutek
ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, pa v izreku odločbe sploh ni opisan.
3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu ter njegovemu zagovorniku. Slednji je v odgovoru navedel, da z zahtevo za varstvo zakonitosti soglaša.
B. 4. Zakon o prekrških v 2. členu določa, da nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. Skladno z navedenim mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine (tretji odstavek 56. člena ZP-1). Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega
dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.
5. V obravnavanem primeru je bila storilcu izrečena globa za prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki ga izvrši, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Iz izreka izpodbijane odločbe prekrškovnega organa izhaja, da je storilec prekršek storil s tem, da je dne 21. 4. 2010 ob 9.30 uri na travniku v neposredni bližini stanovanjske hiše na naslovu V. izzival k pretepu in žalil L. B.
6. Pritrditi je potrebno vrhovni državni tožilki, da navedeni opis ne izpolnjuje znakov prekrška. V izreku izpodbijane odločbe so konkretizirane zgolj časovne in krajevne okoliščine storilčevega ravnanja, ne pa tudi izvršitveni obliki izzivanja k pretepu in žaljenja. Navedeni izvršitveni obliki sta opredeljeni z golo ponovitvijo zakonskega besedila ter z navedbo oškodovanca, kar ne zadosti standardu opisa prekrška po tretjem odstavku 56. člena ZP-1. Nadaljnji zakonski znak prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je povzročitev občutka ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, pa v izreku izpodbijane odločbe ni opredeljen niti na abstraktni ravni.
7. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku, nima znakov prekrška in je zato podana kršitev materialnih določb po 1. točki 156. člena ZP-1.
C. 8. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ustavilo (1. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1) .
9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).