Supreme Court rejects protection of legality request against extradition decision as it is not a final criminal judgment.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Ugotovitvene odločbe o obstoju oziroma neobstoju pogojev za izročitev tujca drugi državi ni mogoče enačiti s pravnomočno končano kazensko zadevo, kot jo zakon pogojuje za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

2. Senat Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom I Ks 61968/2011 z dne 27. 1. 2012 ugotovil, da so za obdolženega B. N. po Evropski konvenciji o izročitvi z dne 13. 12. 1957 (v nadaljevanju Evropska konvencija), dodatnem Protokolu k Evropski konvenciji z dne 15. 10. 1975 in drugem dodatnem Protokolu k Evropski konvenciji z dne 17. 3. 1978 ter po 528. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izpolnjeni pogoji za izročitev Republiki Srbiji. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 61968/2011 z dne 29. 2. 2012 zavrnilo pritožbo zagovornika obdolženega kot neutemeljeno.

2. Zagovornik obdolženega je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost napadenih sklepov. Vrhovnemu sodišču predlaga, da napadena sklepa razveljavi, ugotovi, da pogoji za izročitev tujca Republiki Srbiji niso podani, ter nemudoma odpravi pripor za tujca.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo po pravnomočno končanem kazenskem postopku (prvi odstavek 420. člena ZKP). Izjema, ki jo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom predvideva ZKP, je pravnomočna odločba o odreditvi in podaljšanju pripora (četrti odstavek 420. člena ZKP).

5. Ugotovitvene odločbe o obstoju oziroma neobstoju pogojev za izročitev tujca drugi državi ni mogoče enačiti s pravnomočno končano kazensko zadevo, kot jo pogojuje za vložitev tega izrednega pravnega sredstva že citirani prvi odstavek 420. člena ZKP (enako sklepa Vrhovnega sodišča I Ips 26/2003 z dne 6. 2. 2003, I Ips 208/2008 z dne 5. 6. 2008). V ekstradicijskem postopku se ne odloča meritorno o kazenskem zahtevku upravičenega tožilca, zato tega postopka tudi ni mogoče istovetiti s kazenskim postopkom(1). Poleg tega z izdajo ugotovitvene odločbe postopek o izročitvi obdolženca tuji državi tudi ni pravnomočno končan, saj o izročitvi oziroma neizročitvi dokončno odloči minister za pravosodje (530. - 532. člen ZKP). Sklep, ki se izda v ekstradicijskem postopku, ne predstavlja niti pravnomočne sodne odločbe po pravnomočno končanem kazenskem postopku, saj zahteva za izročitev obdolženca drugi državi pomeni, da se kazenski postopek zoper obdolženega še ni končal.

6. Ker procesne določbe zahteve za varstvo zakonitosti za obravnavani primer ne predpisujejo posebej (kot pri priporu), splošna določba za njeno vložitev pa je omejena na pravnomočno sodno odločbo in postopek, ki je tekel pred izdajo takšne odločbe po pravnomočno končanem kazenskem postopku, je bilo zahtevo potrebno na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavreči kot nedovoljeno.

----

Op. št. (1): mag. Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1108