Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII R 5/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.R.5.2012 AI generated

Supreme Court dismisses labor court jurisdiction, ruling ordinary court is competent for damages claim between non-employer parties.

Case Number Sklep VIII R 5/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the labor court's jurisdiction, declaring the ordinary court competent to hear the case. The plaintiff claimed damages for an injury sustained while working as a loaned employee, but the court found no evidence of an employment relationship with the defendant or a secondment arrangement. Consequently, the dispute does not fall under the specialized labor court's statutory mandate, requiring the ordinary court to adjudicate the matter.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1); Zakon o delovnih razmerjih (ZDR): When no employment relationship exists between the parties and no secondment arrangement is established, the specialized labor court lacks jurisdiction, and the ordinary court is competent.

Keywords

AI generated
labor court jurisdiction employment relationship secondment arrangement ordinary court competence damages claim loaned employee ZDSS-1

Cited Legislation

AI generated
5. člen ZDSS-1
57. člen ZDR
57. do 62. člen ZDR
točka c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1
drugi odstavek 25. člen ZPP
prvi odstavek 32. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Ker po podatkih tožbe tožnik ni zaposlen pri toženi stranki, ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako v zadevi ni podatkov, da bi imel tožnikov delodajalec status delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku v smislu 57. člena ZDR, in zato tožnik ni mogel biti napoten na delo k prvi toženi stranki v smislu določb 57. do 62. člena navedenega zakona. Le v tem primeru bi lahko bila na podlagi določb točke c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za samostojni spor med tožnikom in prvotoženo stranko ter njeno zavarovalnico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe z dne 10. 11. 2010, ko je kot „posojeni“ delavec svojega delodajalca, to je družbe P. d.o.o., opravljal pomožna krovska in tesarska dela pri prvotoženi stranki po njenih navodilih.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je v zadevi s sklepom P 515/2012-III z dne 9. marca 2012 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Pri tem se je glede opredelitve spora sklicevalo na določbe točke b prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči Vrhovno sodišče. Pri tem navaja, da prva tožena stranka ni bila tožnikov delodajalec in zato ne gre za individualni delovni spor, o katerem bi bilo na podlagi določb 5. člena ZDSS-1 pristojno odločati delovno sodišče.

4. Predlog je utemeljen.

5. Ker po podatkih tožbe tožnik ni zaposlen pri toženi stranki, ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako v zadevi ni podatkov, da bi imel tožnikov delodajalec, to je družba P. d.o.o., status delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku v smislu 57. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in zato tožnik ni mogel biti napoten na delo k prvi toženi stranki v smislu določb 57. do 62. člena navedenega zakona. Le v tem primeru bi lahko bila na podlagi določb točke c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za samostojni spor med tožnikom in prvotoženo stranko ter njeno zavarovalnico.

6. Ker za spor med tožnikom in toženo stranko ni podana pravna podlaga za pristojnost specializiranega delovnega sodišča, je za odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena.